Jedro

Morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se po uveljavitvi in pod pogoji iz 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih urejajo lahko le z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožničini pritožbi in odpravila odločbo Komisije za izvedbo komasacijskega postopka z dne 11.2.1991 v delu, ki se nanaša na D.Č. in D. in M.Č. in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Tožena stranka navaja, da je bil v pritožbenem postopku zaradi razjasnitve stvari opravljen ogled zemljišč na kraju samem v navzočnosti tožnice M.Č. in sina pok. D.Č., L.Č. ter izvedenca geodetske stroke dipl. ing. J.A. in izvedenca agronomske stroke dipl. ing. A.E. Iz geodetskega izvedeniškega mnenja izhaja, da bi bilo treba popraviti površino zgradbe porušenega mlina na dodeljeni parc. št. 1668, tako da bo nova površina objekta znašala 47 m2 in travnika 2734 m2; uskladiti površino in vrednost dodeljenih parcel št. 1637 in 1638 s stanjem, ki je bilo pokazano na terenu dne 20.11.1990 (zapisnik o seznanitvah z novimi mejami). Iz koordinat mejnih točk je bila ponovno izračunana površina parcel in je bilo ugotovljeno, da znaša površina parc. št. 1637 13605 m2, površina parc. št. 1638 pa 1361 m2, tako je površina prve parcele v prvostopni odločbi manjša za 142 m2, površina druge parcele pa je za 90 m2 večja; poravnati stroške zgraditve dostopa preko opuščene struge na parc. št. 1688, če stranka še ni dobila plačila. Iz agronomskega izvedeniškega mnenja pa sledi, da je potrebno na dodeljeni parc. št. 1668 prevrednotiti površino zemljišča - nesanirane struge potoka, ki se uvrsti v L vrednostni razred. Pri tej parceli je potrebno tudi popraviti katastrsko klasifikacijo, tako da se del parcele uvrsti iz njive 4. razreda v travnik 4. razreda; v severozahodnem delu dodeljene parc. št. 1637, kjer je bivša pot, je potrebno 800 m2 prevrednotiti v C in H vrednostni razred. Torej po tem mnenju ostanejo vrednosti vloženih parcel nespremenjene, spremenijo pa se vrednosti dodeljenih parcel in sicer: parc. št. 1638 v velikosti 1361 m2 (povečana za 142 m2) znaša 151207 cen. enot, parc. št. 1668 (travnik) v velikosti 2734 m2 znaša 303382 cen. enot, parc. št. 1668 zgradba v velikosti 47 m2 znaša 0 enot, parc. št. 1668 gozd (nesanirana struga) v velikosti 1363 m2 znaša 27260 cen. enot in parc. št. 1637 v velikosti 13604 m2 znaša 1.554.292 cen. enot. Tako znaša razlika v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem za D.Č. 78.148 cenilnih enot, za M.Č. pa 20.259 cenilnih enot v njuno škodo. Organ prve stopnje bo moral v postopku upoštevati navedeno izvedensko mnenje, izračune in predloge in bo moral v novi odločbi odločiti, da se jima izplača razlika v skupni vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.

Tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo v svojem imenu in v imenu zapuščine po pokojnem možu D.Č. Iz tožbe, ki podrobno navaja dosedanji potek dogodkov v tej stvari, smiselno izhaja, da želi tožnica v zameno za vložena zemljišča dobiti nazaj prav ta zemljišča ali pa tem enakovredna zemljišča v naravi in se zato ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ki prvostopnemu organu, ki bo v zadevi ponovno odločal, nalaga le, da mora v novem postopku upoštevati izvedenska mnenja in v novi odločbi odločiti, da se komasacijskima udeležencema izplača razlika v skupni vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v pritožbenem postopku potem, ko je skupaj z izvedencema ustrezne stroke in ob prisotnosti tožnice opravila ogled zemljišč na samem kraju ravnala pravilno, ko je odpravila prvostopno odločbo in zadevo zaradi ekonomičnosti vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek z napotki, ki jih je ta v postopku dolžan upoštevati.

V teku upravnega spora je bil uveljavljen nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/96), ki v prehodni določbi 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi. V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da se v komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Iz navedene zakonske določbe torej izhaja, da se novo stanje iz odločb izdanih v komasacijskih postopkih do uveljavitve tega zakona (26.10.1996) vpiše v zemljiško knjigo, čeprav odločbe še niso pravnomočne, kar je sicer pogoj, tako po starem (96. členu), kot tudi novem zakonu (71. člen). To pomeni, da se v teh primerih v skladu z navedeno prehodno zakonsko določbo morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč urejajo lahko le z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč.

Čeprav je razumljiva prizadetost tožnice, ki trdi, da je v komasacijski sklad vložila zemljišča visoke kakovosti (parcele stare numeracije št. 932/3 in 932/5), v zameno pa je iz komasacijskega sklada prejela del zemljišč, ki so slabše kakovosti oziroma celo del neuporabnega zemljišča, pa sodišče ob tem poudarja, da je po zakonu, ki je bil uporabljen v tem primeru, namen komasacije, vložiti kmetijska zemljišča v komasacijski sklad in jih ponovno razdeliti med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče v skladu s proizvodnim programom, ki je služil kot podlaga za uvedbo komasacije (80. - 89. člen). Zakon v 2. odstavku 89. člena tudi določa, da dobijo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine. V skladu z navedenim je potrebno komasacijski postopek presojati celovito in popolno (glede na veliko število komasacijskih udeležencev in število parcel ter tehnično ureditev komasacijskega zemljišča), kar med drugim tudi pomeni, da je treba pri razdelitvi zemljišč upoštevati zakonske določbe in načela iz odločbe o uvedbi komasacije. Ker tožnica izrecno ne trdi, da je v konkretnem primeru razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč izven meja, ki jih določa že prej navedeni 2. odstavek 89. člena zakona, ampak zahteva le vrnitev v komasacijski sklad vloženih zemljišč oziroma enakovrednih zemljišč tistim, ki jih je vložila v komasacijski sklad, sodišče, z upoštevanjem že navedene prehodne določbe 115. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih meni, da so napotila tožene stranke pravilna, saj se po uveljavitvi navedenega zakona razlika med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč lahko poravna le z denarno odškodnino. Ob tem pa sodišče posebej opozarja, da bo moral prvostopni upravni organ, ko bo o zadevi ponovno odločal, določiti eventuelno denarno odškodnino v skladu z že navedeno prehodno odločbo (torej po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu). Tožbenih navedb povezanih z vprašanjem vrnitve istih zemljišč, ki jih je tožnica vložila v komasacijski sklad, sodišče ni posebej presojalo, ker glede na že prej navedeno določbo 115. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih, na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).