Jedro

Stvarnopravna legitimacija tožeče stranke je podana, če je lastnica stanovanja, katerega izpraznitev zahteva s tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se izrek prvostopne sodbe glasi: "Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna izprazniti podstrešno stanovanje št. 5 v izmeri 48,14 m2 in klet oziroma drvarnico v izmeri 6,50 m2, v skupni izmeri 54,64 m2 na E... 8, L... in najkasneje v roku 60-tih dni prosto oseb in stvari izročiti tožeči stranki ter da je v 8 dneh dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške, vse pod izvršbo, se zavrne." Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka (do izdaje prvostopne sodbe) v znesku 93.712,50 SIT v roku petnajstih dni. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo v znesku 60.304,50 SIT v roku petnajstih dni.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja št. 5, v izmeri 48,14 m2 in s kletjo oziroma drvarnico v izmeri 6,50 m2, v skupni izmeri 54,64 m2 na E... 8, L... in naložilo toženi stranki povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 116.129,00 SIT. Proti sodbi je toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi povzema obrazložitev sodišča prve stopnje in med drugim navaja, da naj bi tožeča stranka glede na stanje v zemljiški knjigi in listine, ki jih je sodišče upoštevalo pri dokazni oceni, ne bila lastnica spornega stanovanja in zato ni legitimirana za tožbo. Iz nacionalizacije naj bi bili dejansko izvzeti stanovanjski enoti - cela etaža v I. nadstropju in cela etaža v II. nadstropju sporne stanovanjske hiše, v preostanku pa je bila stavba nacionalizirana in vpisana kot družbena lastnina pod upravo Občine L.... Na podlagi kupne pogodbe z dne 25.10.1961, ki naj bi jo sodišče prve stopnje spregledalo, izhaja, da je tudi cela I. etaža v I. nadstropju sporne stanovanjske hiše postala "splošno ljudsko premoženje". Zgoraj navedeni prenos je v zemljiški knjigi označen pod zaporedno številko 9 z opr. št. Dn.4367, in sicer kot nadstropje v hiši na E... cesti št. 8. Vpisa pod zaporednima številkama 10 in 11 se nanašata na stanovanjsko enoto - celo etažo v II. nadstropju in je v solasti fizičnih oseb, to je R.. Iz zemljiške knjige naj bi bilo nadalje razvidno, da predlastnik tožnika M... ni naveden kot upravitelj družbene lastnine. Na podlagi kupoprodajne in najemne pogodbe z dne 27.5.1986 pa je M... prenesel lastninsko pravico na tožečo stranko, ki se je tako v zemljiški knjigi vknjižila pod št. 12 z opr. št. Dn št. 656/88 kot lastnica celotnega pritličja in nadstropja v sporni stanovanjski hiši. Pritličje naj bi postalo družbena lastnina z vpisom v zemljiško knjigo Dn št. 3225-3227 z dne 6.3.1961, nadstropje pa pod Dn št. 4367 z dne 29.6.1962 in gre za stanovanje pod zaporedno številko vpisa 7/b in ne za podstrešno stanovanje. Meni, da na tožnika s kupoprodajno pogodbo z dne 27.5.1986 ni bilo prenešeno podstrešno stanovanje, v katerem živi toženec. Pritožnik je nadalje mnenja, da je sodišče zmotno ocenilo podatke o lastništvu tožeče stranke, na podlagi katerih je sklepalo, da navedba v zemljiški knjigi "nadstropje" pomeni lahko samo podstreho. S tem v zvezi pritožnik navaja, da je iz denacionalizacijskega spisa (odločba št. 05-JE-36 z dne 7.11.1960 ter odločbe komisije za oddajanje stanovanj št. 40/66 z dne 26.2.1966) po mnenju pritožnika razvidno, da je v dvonadstropni hiši lahko podstrešno stanovanje le tretja etaža. Tožnik tako od občine ni pridobil lastništva na spornem stanovanju, prav tako pa od M... ni pridobil lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi kupoprodajne pogodbe iz leta 1986 in je mnenja, da je utemeljen ugovor pomanjkanja stvarnopravne legitimacije tožeče stranke. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu pritožbe v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je treba ugotoviti, da niso podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP. Pač pa je treba pritrditi pritožniku, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obstoj stvarnopravne legitimacije tožeče stranke in je zato podan pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, saj se materialnopravno vprašanje stvarnopravne(konkretno:aktivne) legitimacije nanaša na presojo dejanskih okoliščin, od katerih je odvisna (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka. Zakonsko podlago določa 58.člen Stanovanjskega zakona (SZ), po katerem je le lastnik upravičena oseba za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja zoper osebo, ki nezakonito uporablja stanovanje, če z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala pogodbe, sklenjene za določen čas. Glede na to je v obravnavanem primeru ključnega pomena za odločitev o (ne) utemeljenosti tožbenega zahtevka (med strankama) sporna okoliščina, ali je tožeča stranka dejansko lastnik podstrešnega stanovanja na E... 8 v L.... Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo v zvezi z odločbo Komisije za nacionalizacijo pri OBLO L... št. 05-JE/36 z dne 7.11.1960 (A 5) ugotovilo, da so stanovanjske enote izvzete iz nacionalizacije kot posamezni deli zgradbe v L... na E... 8 in sicer cela druga etaža v drugem nadstropju, ki sestoji iz štirih sob in drugih prostorov ter stanovanjska enota - cela etaža v prvem nadstropju, ki se sestoji iz petih sob in drugih prostorov. Podstrešje (na E... 8) pa je ostalo v družbeni lastnini. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je SOZD M... po kupoprodajni pogodbi dne 27.5.1986 prodal tožeči stranki nepremičnine, s katerimi je po zemljiškoknjižnih podatkih upravljal (B 6). V zemljiški knjigi se je po vknjižbi izbrisa pravice uporabe pravnega prednika vknjižila tožeča stranka kot imetnica pravice uporabe na celotnem pritličju in nadstropju v hiši na E... 8. Sodišče prve stopnje je sklepalo, da po zemljiškoknjižnih podatkih tožeča stranka ni mogla pridobiti pravice uporabe zgradbe na prvem in drugem nadstropju, ker sta bili kot stanovanjski enoti izvzeti iz procesa nacionalizacije. Zatorej je zaključilo, da navedba v zemljiški knjigi "nadstropje" lahko pomeni samo podstreho, zaradi česar ima tožeča stranka v dvonadstropni hiši v lasti tudi (podstrešno) stanovanje, v katerem prebiva toženec. S takšno dokazno oceno zemljiškoknjižnega stanja (v zvezi s kupoprodajno pogodbo z dne 27.5.1986) in priloženih odločb postopka nacionalizacije ter denacionalizacijskega spisa pa sodišče druge stopnje ne more soglašati. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo zemljiškoknjižni vpis pod zaporedno številko 9 (vlož. dne 29.6.1962, opr. št Dn št. 4367), iz katerega je razvidno, da je dr. R. J. stanovanjsko enoto, izvzeto iz nacionalizacije po odločbi pristojnega organa z dne 7.11.1960 (v zemljiški knjigi pod zaporedno številko 7) s kupno pogodbo z dne 25.10.1961 odsvojil, da je tudi cela prva etaža v prvem nadstropju sporne zgradbe postala splošno ljudsko premoženje pod upravo V... M.... Že ta podatek zadostuje za ugotovitev, da je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da navedba v zemljiški knjigi podstreha lahko pomeni samo nadstropje v dvonadstropni hiši, na katerem naj bi tožeča stranka pridobila pravico uporabe na podlagi kupoprodajne pogodbo z dne 27.5.1986 in vpisa v zemljiško knjigo (pod zaporedno številko 12 - vlož. dne 4.2.1988 Dn.656/88). Ob tem je potrebno upoštevati, da po odločbi pristojnega organa z dne 26.12.1959 (A5) v zvezi z odločbo z dne 7.11.1960 (A4) iz procesa nacionalizacije ni bilo izvzeto podstrešje, na katerem je tudi toženčevo stanovanje, temveč je le-to postalo družbeno premoženje pod upravo Občine L... (v zemljiški knjigi pod zaporedno številko 6, vlož. 6.3.1961, dn. št. 3225-3227). Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je sporno podstrešno stanovanje postalo družbena lastnina, vendar pa je prezrlo, da po zemljiškoknjižnih podatkih pravna prednica tožeče stranke SOZD M... ni imela na sporni podstrehi nobene od tedaj pravnosistemsko relevantnih pravic (pravice upravljanja ali pravice uporabe) in torej ni mogla zgolj s kupoprodajno pogodbo z dne 27.5.1986 prenesti na tožečo stranko zatrjevane pravice uporabe za podstreho. Za razliko od že prej navedenega prvega nadstropja in pritličja v stanovanjski zgradbi na E... 8, na katerem je po kupoprodajni pogodbi z dne 28.12.1960 v zvezi z odločbo OBLO L... z dne 27.2.1961 pravna prednica tožeče stranke pridobila pravico upravljanja ( v zemljiški knjigi pod zaporedno številko 8), pa tožeča stranka po lastninskem preoblikovanju ni postala lastnica podstrehe, zaradi česar v tej pravdi ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper toženca na izpraznitev podstrešnega stanovanja. Ob ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje v zvezi s stvarnopravno legitimacijo tožeče stranke zmotno presodilo zemljiškoknjižno stanje in v dokaznem postopku vpogledane listine, je pravilna uporaba materialnega prava na podlagi določbe 2.točke prvega odstavka 358.člena ZPP terjala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Na podlagi določbe drugega odstavka 165.člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo o o stroških vsega postopka. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom v tej pravdi ni uspela, zato mora po določbi prvega odstavka 154.člena ZPP v zvezi s 155.členom ZPP povrniti toženi stranki potrebne pravdne stroške do izdaje prvostopne odločbe in potrebne stroške pritožbenega postopka v zvezi z vloženim pravnim sredstvom. Tožena stranka je vložila zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov do izdaje prvostopne sodbe (list. št. 31). Upoštevaje določbo 155.člena ZPP je sodišče druge stopnje priznalo toženi stranki potrebne pravdne stroške (odmera po stroškovniku na list.št.31) v znesku 93.712,50 SIT, potem ko jih je odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo - OT (300 točk za odgovor na tožbo po Tar. št. 14/1, 75 točk za zastopanje na naroku z dne 26.11.1999 po Tar. št. 15/2, 300 točk za zastopanje na naroku 12.1.2000 po Tar.št. 15/1, 200 točk za zastopanje na naroku z dne 1.3.2000 po Tar.št. 15/1, 19% DDV). Enake zakonske kriterije je sodišče druge stopnje upoštevalo pri odmeri stroškov tožene stranke v zvezi s pritožbenim postopkom (odmera po zahtevi na list. št. 45). Sodišče druge stopnje je toženi stranki priznalo potrebne pravdne stroške pritožbenega postopka v znesku 60.304,50 SIT, potem ko jih je odmerilo skladno z navedeno tarifo in Zakonom o sodnih taksah - ZST (375 točk za pritožbo po Tar. št. 16/1, 20 točk po Tar.št. 33/7, 19% DDV in 18.000,00 SIT za takso za pritožbo po Tar.št. 3/1 ZST).