U-I-338/96

9. 12. 1999

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Julijane in Antona Novaka z Vranskega na seji dne 9. decembra 1999

SKLENILO

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 165. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika, kmečka upokojenca, izpodbijata ustavnost določbe, po kateri se pri ugotavljanju pogojev za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka med družinske člane, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, ob pogoju stalnega skupnega bivališča poleg zakonca ali osebe, ki živi z zavarovancem v izvenzakonski zvezi, in otrok šteje tudi prevzemnik kmetije, na kateri ima upokojenec stalno bivališče. Pobudnika menita, da določba o upoštevanju katastrskega dohodka, s katero se kmečkim zavarovancem otežuje uresničevanje pravice, ni v skladu z določbo 2. člena Ustave, po kateri je Republika Slovenija socialna država. V neskladju s tem načelom naj bi bil tudi pogoj, da se prevzemnika šteje za družinskega člana, če "živi uživalec pokojnine na prevzemnikovi kmetiji, saj kaže ločeno bivanje uživalca pokojnine na boljši socialni položaj uživalca pokojnine in prevzemnika kot pa skupno življenje s prevzemnikom". Menita tudi, da ni utemeljenih razlogov za to, da se v zvezi s pogoji za pridobitev pravice do varstvenega dodatka upošteva prevzemnika kmetije, "prevzemnikov drugih podjetij" pa ne, zaradi česar naj bi bila ureditev v nasprotju tudi s 14. členom Ustave.

2.Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

B.

Po 2. členu Ustave je Slovenija pravna in socialna država.

Načelo socialne države zavezuje zakonodajalca, da sprejema predpise, ki bodo zagotavljali socialno varnost posameznika.

3.Pravica do socialne varnosti je posebej urejena v 50. členu Ustave, kjer je med drugim določeno, da imajo državljani do nje pravico pod pogoji, ki jih določa zakon. Zaradi zagotavljanja socialne varnosti država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Ustava torej ne določa vsebine pravice do socialne varnosti niti ne zagotavlja točno določenih socialnih pravic. Iz ustavne določbe izhaja le obveznost države, da ustvari pogoje in možnosti za uresničevanje socialne varnosti. Posebne človekove pravice na področju socialne varnosti (socialne pravice) se zato uresničujejo na podlagi zakonov, ki določijo krog upravičencev, vrsto in obseg upravičenj, pogoje za pridobitev in način uresničevanja pravic. Zgolj dejstvo,da pobudnika ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev ene izmed pravic, ki so namenjene zagotavljanju socialnega varstva, še ne pomeni, da je kršena njuna ustavna pravica do socialne varnosti.

4.Področje socialne varnosti uživalcev starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ). Varstveni dodatek, ki ga imajo po 163. členu ZPIZ uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, je dodatna denarna pravica k pokojnini, in je po svojem namenu socialna dajatev. Uživalcu pokojnine gre v primeru, če njegova pokojnina ne dosega določenega zneska, in če skupaj z družinskimi člani, s katerimi ima skupno bivališče, nima drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Višina varstvenega dodatka je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe. Zavarovanci, ki so bili vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja določene dejavnosti, so lahko sami odločali o tem, koliko časa bodo vključeni v zavarovanje in od kolikšne osnove se jim bo obračunaval prispevek za zavarovanje. Zato do leta 1984 sploh niso bili upravičeni do varstvenega dodatka, saj se je štelo, da so sami odgovorni za svoj materialni položaj. Njihov položaj se namreč od položaja oseb v delovnem razmerju razlikuje zlasti po tem, da osebe v delovnem razmerju nimajo vpliva na višino osnove, od katere se jim po zakonu obračunavajo prispevki za zavarovanje.

Položaj kmetov pred upokojitvijo in po upokojitvi pa je specifičen tudi zato, ker se njihove življenjske razmere praviloma ne spremenijo. Odločitev zakonodajalca, da upokojenemu kmetu pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka določi tako, da se med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov šteje tudi dohodek prevzemnika kmetije, na kateri ima upokojenec stalno bivališče, je izraz zakonodajalčeve avtonomne pravice, da v mejah svoje pristojnosti opredeljuje dejanska stanja in nanje veže izbrane pravne posledice. Ureditev glede na to ni v neskladju z 2. členom Ustave.

Tradicionalna oblika prenašanja pravic in dolžnosti gospodarjenja s kmetijo je izročitev kmetije potomcu z izročilno pogodbo, kot jo ureja Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78 in Uradni list RS, št. 13/94, 40/94, 82/94 - v nadaljevanju: ZD). Po 106. členu ZD prednik lahko z opravilom med živimi izroči svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem. Ob izročitvi pa si izročitelj lahko pridrži pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja ali dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo (111. člen ZD). Ob sprejemanju izpodbijanega 165. člena ZPIZ je zakonodajalec obravnaval ta specifičen položaj kmetov kot zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, št. 24/91). Pogoji, pod katerimi se kmetje sploh vključijo v zavarovanje, so določeni v 13. členu ZPIZ. Po tem členu se obvezno zavarujejo kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, če ob vložitvi prijave v zavarovanje izpolnjuje določene pogoje glede starosti in zdravstvene sposobnosti, ter na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek, ki ustreza znesku zajamčene plače, zmanjšane za povprečne prispevke in davke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače. Ko se stečejo pogoji za uveljavitev pravice do pokojnine, bi po stališču zakonodajalca izročitev kmetije mogla privesti v situacijo, ki bi predstavljala le okoliščino, zaradi katere bi ti upokojenci pravno formalno ostali brez premoženja in bi zato postali upravičeni do varstvenega dodatka, čeprav njihove razmere ne bi bile spremenjene. Tudi po mnenju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naj bi se s tem preprečilo, da bi se zgolj na podlagi formalne oddaje kmečkega gospodarstva ustvarjali pogoji za dodelitev pravice do varstvenega dodatka.

5.Zakonodajalčeva odločitev, da med družinske člane všteje tudi prevzemnika kmetije, zato ni bila sprejeta brez utemeljenih razlogov.

6.Ko pobudnika utemeljujeta svoje stališče, da je ureditev neskladna z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave, navajata tudi "prevzemnike drugih podjetij".

Ustavnemu sodišču predlagata, naj pretehta ali ureditev ne postavlja uživalca pokojnine v "različen" položaj glede na lastništvo kmetijskega ali nekmetijskega podjetja. Ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki naj bi bilo z izpodbijano določbo kršeno, pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov in zavezuje zakonodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri normiranju. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da načela enakosti ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. V neskladju z načelom enakosti bi bilo, če bi zakonska ureditev znotraj skupine, kakršni pripadata pobudnika, brez utemeljenega razloga uvedla razlikovanje. Upokojeni podjetniki pa že zaradi narave dejavnosti, ki so jo opravljali, predstavljajo drugačno skupino. Ena od razlikovalnih okoliščin je na primer ta, da morajo ob uveljavitvi pravice do pokojnine praviloma odjaviti svojo dosedanjo dejavnost. Drugačne so tudi njihove potrebe po dodatnem zagotavljanju socialne varnosti. Gre torej za različne položaje, ki temeljijo na različnih okoliščinah, v katerih sta skupini lahko kot zavarovanci obveznega in morebitnega prostovoljnega zavarovanja vplivati na svojo bodočo socialno varnost za čas po izpolnitvi pogojev za uveljavljanje pravice do pokojnine. Kmetje imajo možnost prejemanja pokojnine po splošnih predpisih šele krajši čas.

Tradicionalno so zagotavljali svojo socialno varnost s pridržanimi pravicami ob izročitvi kmetije potomcu. Praksa sodišč kaže, da ta tradicija še ni zamrla. Različno dejansko stanje, ki se tako kaže, pa se lahko različno pravno uredi. Pri odločanju o morebitnem kršenju načela pravne enakosti se zato presodi, ali je zakonodajalčevo razlikovanje objektivno utemeljeno in ali gre res za različne situacije, ki opravičujejo različno urejanje. Ustavno sodišče je na podlagi navedenega ugotovilo, da gre v obravnavanih primerih za različne položaje in da načelo enakosti pred zakonom zato ni kršeno.

7.Po mnenju pobudnikov je izpodbijana določba tudi v nasprotju z načelom socialne države (2. člen Ustave), ker s tem, ko določa, da se med družinske člane šteje tudi prevzemnik kmetije, zaradi česar se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka upošteva katastrski dohodek, kmečkim zavarovancem otežuje pridobitev te pravice. Prav tako naj bi bila ureditev v nasprotju z načelom socialne države tudi zaradi tega, ker naj bi kazalo "ločeno bivanje uživalca pokojnine na boljši socialni položaj uživalca pokojnine in prevzemnika kot pa skupno življenje s prevzemnikom". Kot je bilo že obrazloženo v 5. točki obrazložitve, je zakonodajalec pri sprejemanju te ureditve upošteval tradicionalna razmerja med izročevalcem in prevzemnikom kmetije in je zanjo imel razumne razloge. Samo zaradi tega, ker je zakonodajalec za kmečke zavarovance določil dodatne pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, načelo socialne države ni kršeno. Ker ZPIZ ne določa, kaj se šteje v prevzemnikov dohodek in v kakšnem obsegu se ta dohodek upošteva, pa na socialni položaj potencialnega upravičenca do varstvenega dodatka nedvomno vpliva tudi način uporabe izpodbijane določbe v praksi. Pri tem je treba poudariti, da načelo socialne države zahteva, da se pri izračunu višine prevzemnikovega dohodka, ki se upošteva kot podlaga za priznanje pravice do varstvenega dodatka, upošteva tudi število družinskih članov, ki jih je prevzemnik dolžan preživljati.

8.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

PREDSEDNIK : Franc Testen