Jedro

Ker za presojo vzroka začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju niso bile izpolnjene procesne predpostavke (pravočasno vložena tožba zoper dokončno odločbo), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep v III. točki izreka sodne odločbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 2. 11. 2015 in odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 6. 10. 2015 v prvem odstavku izreka v delu glede vzroka začasne nezmožnosti za delo. Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 7. 10. 2015 do 30. 11. 2015 (I. in II. točka izreka). Sodišče pa je zavrglo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva, da je bil tudi od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, ter da mu je tožena stranka dolžna plačati razliko do 100 % nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo od 7. 10. 2015 do zaključka bolniškega staleža, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 10. 2015 dalje (III. točka izreka). Sodišče je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 36,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper III. točko izreka je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bil za potrebe postopka angažiran izvedenec medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je bil tožnik v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi posledic poškodbe pri delu ali zaradi posledic bolezni. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bil vzrok tožnikove bolniške odsotnosti poškodba pri delu, ne pa bolezen. Tožnik je bil v bolniškem staležu vse do 29. 2. 2016, kar je med strankama nesporno. Sodišče bi v tem primeru moralo ugotoviti, da je bil začasno nezmožen za delo vse do zaključka bolniškega staleža, torej do 29. 2. 2016, kot je to tudi uveljavljal tekom postopka. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano III. točko izreka sodne odločbe spremeni tako, da se mu prizna delovna nezmožnost iz razloga poškodbe pri delu za ves čas trajanja bolniške odsotnosti, to je do 29. 2. 2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 2. 11. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 6. 10. 2015. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnik zaradi bolezni od 7. 10. 2015 do (predvidoma) 30. 11. 2015 začasno nezmožen za delo. Sporen je bil vzrok začasne nezmožnosti za delo oziroma bolniškega staleža. Po mnenju tožene stranke naj bi bil vzrok začasne nezmožnosti za delo bolezen, medtem ko je tožnik uveljavljal poškodbo pri delu. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je med drugim pridobilo tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca presodilo, da sta obe izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti v delu, ki se nanašata na vzrok začasne nezmožnosti za delo. Presodilo je, da je bil tožnik v obdobju od 7. 10. 2015 do 30. 11. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

6. Glede na pritožbo je v zadevi sporna odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz III. točke izreka, ko je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval ugotovitev, da je bil tudi v času od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

7. Sodišče prve stopnje tožbe v omenjenem delu ni presojalo iz razloga, ker so bile za obdobje od 1. 12. 2015 dalje izdane nove odločbe tožene stranke v zvezi s tožnikovo začasno nezmožnostjo za delo. Omenjene odločbe pa niso bile predmet presoje pred sodiščem prve stopnje.

8. Tožena stranka je že na naroku za glavno obravnavo 11. 4. 2016 pojasnila, da so bile za obdobje od 1. 12. 2015 dalje izdane nove odločbe. Iz prilog sodnega spisa pod B/1 izhaja, da je bila tožniku 6. 10. 2015 izdana odločba imenovanega zdravnika, da je od 7. 10. 2015 do 30. 11. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. 26. 11. 2015 mu je bila izdana nova odločba, da je tudi od 1. 12. 2015 do 20. 1. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Nova odločba je bila izdana za čas od 21. 1. 2016 do 29. 2. 2016. Z odločbo z dne 2. 3. 2016 pa je bilo odločeno, da je tožnik od 1. 3. 2016 dalje zmožen za delo.

9. Tožnik v predmetnem sporu navedenih odločb ni izpodbijal. Nenazadnje gre za odločbe prvostopenjskega organa (imenovanega zdravnika), ki bi jih moral tožnik najprej izpodbijati pri drugostopenjskem organu tožene stranke (zdravstveni komisiji) ter šele nato, če bi bila zanj izdana negativna dokončna odločba, bi lahko zoper te odločbe uveljavljal sodno varstvo. Da je tožnik izkoristil redne pravne poti, ter da je kasneje zoper morebitne negativne dokončne odločbe uveljavljal sodno varstvo niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval in tega tudi ne zatrjuje v pritožbi.

10. Ob takem dejanskem stanju, pa je sodišče prve stopnje imelo pravno podlago zgolj za presojo izpodbijane drugostopenjske odločbe tožene stranke z dne 2. 11. 2015, v zvezi s prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika z dne 6. 10. 2015. Presojalo je torej lahko zgolj obdobje od 7. 10. 2015 do 30. 11. 2015. 11. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(2) v prvem odstavku 72. člena namreč določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Sodišče v socialnem sporu v primeru, ko je tožba vložena zoper upravni akt, presodi pravilnost in zakonitost omenjenega upravnega akta. Nima pa sodišče prve stopnje nobene pravne podlage, da bi mimo postopkovnih določb, s katerimi so postavljene meje sodnega odločanja, posegalo v druge upravne odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno o tožnikovih pravicah oziroma o začasni nezmožnosti za delo za čas po 1. 12. 2015 dalje. Vse omenjeno je tudi sodišče prve stopnje tožniku ustrezno pojasnilo v točki 12. izpodbijane sodbe.

12. Ker za presojo vzroka začasne nezmožnosti za delo za čas od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 niso bile izpolnjene procesne predpostavke (pravočasno vložena tožba zoper dokončno odločbo, ki se nanaša na omenjeno obdobje), je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju tožbe (III. točka izreka izpodbijane sodne odločbe sodišča prve stopnje).

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.