Jedro

V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot. Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987. Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

I. v točki I izreka razveljavi le glede sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 91309/2008 z dne 5. 11. 2008,

II. v točkah I, II in IV izreka spremeni tako, da se izrek glede terjatev tožeče stranke in pobotnega ugovora v celoti glasi:

1. 1. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožeče stranke na plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 naprej do plačila.

2. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožene stranke na plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 1. 2008 naprej do plačila.

3. Zaradi pobota terjatev v 1. in 2. točki izreka se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 14.480,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 do plačila.

4. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 331,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 naprej do plačila.

5. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 naprej do plačila.

6. Zavrne se zahtevek tožeče stranke za plačilo njenih stroškov prvostopenjskega postopka še v preostanku (glede plačila 931,16 EUR).

7. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 2.731,41 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te sodbe.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.311,37 EUR in revizijskega postopka v višini 1.010,15 EUR, oboje v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine, vloženim 3. 11. 2008. Z njim je upnica (kasnejša tožeča stranka) zahtevala plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 naprej in pa plačilo 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 naprej. Po ugovoru tožene stranke se je postopek nadaljeval kot gospodarski spor.

2. Tožeča stranka je s prvim, večjim glavničnim zahtevkom zahtevala delno plačilo po 2. začasni situaciji z dne 31. 8. 2007. Ta je bila sicer po njenih trditvah v preostanku že poravnana, vendar pa z zamudo. Z drugim glavničnim zahtevkom je zato zahtevala plačilo zamudnih obresti od že prejetega delnega plačila po 2. začasni situaciji. Od obeh glavničnih zneskov je zahtevala tudi zakonske zamudne obresti.

3. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka ugovarjala v pobot svojo nasprotno terjatev. Ugovor je kasneje v gospodarskem sporu ponovila. V pobot je ugovarjala skupaj 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 naprej.

4. Kasneje, v teku postopka je tožeča stranka postavila še dodaten zahtevek, v katerem je zahtevala plačilo 21.237,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2007 naprej. Ta znesek je zahtevala, ker naj bi tožena stranka neutemeljeno odstopila od podjemne pogodbe.

5. Spor se je tako končno vodil zaradi terjatve tožeče stranke za plačilo 2. začasne situacije, kapitaliziranih zamudnih obresti in pobotnega ugovora, ter zaradi plačila v korist tožeče stranke zaradi odstopa od podjemne pogodbe.

6. Prvostopenjsko sodišče je odločilo takole:

1. 1. v točki I je obdržalo sklep o izvršbi v veljavi v celoti;

2. v točki II je zavrnilo pobotni ugovor;

3. v točki III je toženi stranki naložilo plačilo 21.237,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2007 naprej;

4. v točki IV je toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 5.866,18 EUR v 15 dneh od prejema prvostopenjske sodbe.

7. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je pritožbo vložila tožena stranka.

8. Pritožbeno sodišče je pri prvem odločanju o pritožbi delno spremenilo prvostopenjsko sodbo v točki III izreka tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, v točki IV izreka pa tako, da je delno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povrnitev stroškov prvostopenjskega postopka v višini 4.935,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O tem je odločilo v točki I svojega izreka.

9. Glede točk I in II izreka prvostopenjske sodbe je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo v celoti, glede točke IV pa deloma, to je glede preostanka v višini 931,16 EUR (točka II izreka sodbe pritožbenega sodišča). V točki III izreka sodbe pritožbenega sodišča je bilo odločeno o stroških pritožbenega postopka.

10. Zoper točki II in III izreka sodbe pritožbenega sodišča je vložila revizijo tožena stranka. Z revizijo je bila uspešna. Revizijsko sodišče je razveljavilo izpodbijani točki izreka in je zadevo vrnilo v novo odločanje višjemu sodišču. Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo.

11. V ponovljenem odločanju pred pritožbenim sodiščem je tako treba odločiti še enkrat o:

1. točki I izreka prvostopenjske sodbe, to je o obeh terjatvah tožeče stranke, ki ju je uveljavljala že s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine;

2. točki II izreka prvostopenjske sodbe, torej o pobotnem ugovoru;

3. točki IV izreka prvostopenjske sodbe, kolikor se nanaša na odločitev o povrnitvi stroškov tožeče stranke v višini 931,16 EUR in zakonske zamudne obresti;

4. stroških pritožbenega in revizijskega postopka.

12. Pritožbeno sodišče bo najprej povzelo dejansko stanje, kolikor je sploh še pomembno za odločitev v tej zadevi.

13. Tožeča stranka je s toženo stranko 7. 6. 2007 sklenila Pogodbo št. 000 (priloga B2; v nadaljevanju: Pogodba). Na temelju te pogodbe se je tožeča stranka zavezala izdelati 118 kosov minipilotov in 48 kosov trajnih geotehničnih sider dolžine 16 do 18 m (točka 1.1. Pogodbe). Vgradnja teh sider je bila potrebna zaradi sanacije plazov na cesti ... V točki 2.1 se je tožeča stranka zavezala, da bo izvedla dela "po projektnih rešitvah, tehničnih predpisih in veljavnih standardih in bo po končanih delih naročniku izročil(a) ateste o vgrajenih materialih, ki jih dobavlja izvajalec." Za vsa dela je bilo dogovorjeno plačilo v skupni višini 162.069,60 EUR.

14. Tožeča stranka je toženi stranki predložila "Tehnološko ekonomski elaborat" 13. 6. 2007 (v nadaljevanju: Elaborat). V Elaboratu je bilo med drugim tudi opisano, kakšna sidra naj bi bila vgrajena. Predvidena so bila dielektrična dvovrvna sidra z dvojno korozijsko zaščito izdelovalca T. (točka 1.5.4.).

15. Investitor sanacije plazov je bila sicer Republika Slovenija, ki je s toženo stranko sklenila pogodbo za sanacijo plazov. Tožena stranka je nadzornemu organu investitorja predložila Elaborat. Nadzorni organ investitorja je bila A. d. o. o., ki sicer ni stranka tega postopka. A. d. o. o. je 2. 7. 2007 odgovoril (priloga B17), da Elaborat ne ustreza, ker za predvidena geotehnična sidra ni bilo podeljeno slovensko tehnično soglasje (v nadaljevanju: STS; gl. prvostopenjsko sodbo, str. 12 in 13).

16. Tožena stranka je s pismoma z dne 27. 8. 2007 in 18. 9. 2007 (prilogi B6 in B7) od tožeče stranke zahtevala izročitev STS. V prvem pismu je tožena stranka zahtevala dokazila o ustreznosti sider; napovedala je tudi, da bo sicer geotehnična dela izvedel drug izvajalec. Drugo pismo je imelo v bistvenem delu enako vsebino, le da je bil tokrat postavljen rok za izročitev dokazil o ustreznosti za geotehnična sidra, ki je iztekel 21. 9. 2007. 17. Tožeča stranka je 31. 8. 2007 odgovorila (priloga B8), da so sidra narejena v Skladu z Evropskimi normami EN 1537:2002, ki naj bi bile veljavne tudi v Sloveniji. Priznala je, da nimajo STS (prvostopenjska sodba, str. 12 spodaj).

18. Ker tožeča stranka ni izročila listine o STS, je tožena stranka z izjavo z dne 24. 9. 2007 odstopila od pogodbe.

19. Prvi odstavek točke 5.3. Pogodbe določa, da je poleg Pogodbe same sestavni del pogodbenega dogovora še ponudba izvajalca, " - projektna dokumentacija - splošni pogoji pogodbe (FIDIC 1987 - ponatis po knjigi "Procurement of works", ki jo je izdala The World Bank leta 1993) - posebni pogoji pogodbe - za izvedbo gradenj z dne 11. 01. 2006 - splošni tehnični pogoji, Posebni tehnični pogoji."

I. ODLOČITEV O PRITOŽBI ZOPER TOČKO I IZREKA PRVOSTOPENJSKE SODBE

20. S točko I izreka prvostopenjskega sodišča je bil sklep o izvršbi ohranjen v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka. Zaradi večje razumljivosti odločitve o terjatvah, ki jih je uveljavljala tožeča stranka, in v pobot uveljavljani terjatvi, je pritožbeno sodišče zgolj razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v tej točki. V nadaljevanju je odločilo še o zahtevkih, ki jih je s predlogom za izvršbo uveljavljala tožeča stranka.

21. Že pri prvem odločanju prvostopenjskega sodišča je bila zavrnjena pritožba zoper odločitev o teh zahtevkih. Revizijo je tožena stranka sicer vložila tudi zoper to odločitev, vendar pa glede nje ni navedla nobenih razlogov. Tudi revizijski sklep ne vsebuje nobenih razlogov, ki bi kakorkoli postavljali pod vprašaj prvo odločitev pritožbenega sodišča. Zaradi teh okoliščin bo pritožbeno sodišče zgolj še enkrat ponovilo svojo prvo odločitev glede tistih zahtevkov, o katerih je bilo odločeno v točki I izreka prvostopenjske sodbe.

22. Bistvena pogodbena obveznost tožeče stranke je bila vgradnja minipilotov in geotehničnih sider (glej točko 1.0. Pogodbe). Stranki sta torej sklenili podjemno pogodbo (619. člen OZ). Tožeča stranka je bila podjemnik, tožena stranka pa naročnik.

23. Tožeča stranka je s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine za delno opravljeno delo zahtevala plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 naprej in pa plačilo 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 naprej.

24. Prvostopenjska sodba je obrazložila, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da terjatev tožeče stranke ni sporna. Izrek v točki I je po svoji vsebini sodba na temelju pripoznave. Niti v pritožbi, o katerih mora sedaj ponovno odločiti pritožbeno sodišče, ni tožena stranka navedla kakšnega pritožbenega razloga. Pritožbeno sodišče je zato opravilo le preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Ta ni razkril nobenega razloga, zaradi katerega bi bila lahko ta odločitev nepravilna.

II. ODLOČITEV O PRITOŽBI ZOPER TOČKO II IZREKA PRVOSTOPENJSKE SODBE

1. Utemeljenost v pobot uveljavljane terjatve in višina te terjatve

25. Točka II izreka prvostopenjske sodbe se nanaša na pobotni ugovor. V tem delu je pritožba tožene stranke utemeljena, tako da je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo na temelju 358. člena ZPP.

26. V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot. Vse te predpostavke je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke izpolnjevala.

27. Tožena stranka je v pobot utemeljeno uveljavljala terjatev do tožeče stranke v višini 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 naprej. Takšna terjatev naj bi ji bila nastala zato, ker tožeča stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke. Ni namreč nameravala vgraditi takšnih geotehničnih sider, za katera bi bilo podeljeno slovensko tehnično soglasje (v nadaljevanju: STS).

28. Pravnomočno je že bilo odločeno o tem, da je bil odstop od pogodbe utemeljen, in sicer v zvezi z zahtevkom v višini 21.237,30 EUR. Zahtevka tožeča stranka nima, ker je tožena stranka utemeljeno odstopila od podjemne pogodbe (2. odstavek 627. člena OZ). Razlogi v zvezi z odstopom od pogodbe bodo zato le še kratko povzeti.

29. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo 21.237,30 EUR in zakonske zamudne obresti. To je bil znesek, ki ga je tožeča stranka plačala za geotehnična sidra prodajalcu teh sider, sider pa potem ni mogla vgraditi. Ta znesek je tožeča stranka zahtevala zato, ker je menila, da tožena stranka ni utemeljeno odstopila od pogodbe.

30. Pogodbena dolžnost tožeče stranke je bila vgradnja sider s STS. Tožeča stranka pa takšnih sider ni niti nameravala vgraditi. 18. 9. 2007 je tožena stranka (naročnik) od tožeče stranke zahtevala izročitev STS in jo s tem opozorila na nastajajočo napako. Postavila je tudi rok za odpravo napake; zahtevala je namreč izročitev dokazil o ustreznosti za geotehnična sidra do 21. 9. 2007 (glej prvostopenjsko sodbo, str. 12 spodaj). Očitno je bilo, da tožeča stranka ne namerava predložiti STS, saj je že na predhodno pismo (z dne 27. 8. 2007) odgovorila, da so sidra napravljena v skladu z EN 1537-2002, in priznala, da nimajo STS. Na nadaljnje pismo z dne 18. 9. 2007 pa tožeča stranka ni odgovorila z obljubo, da bo STS predložila, niti ni vsaj ravnala tako, kot da bi ga nameravala predložiti v prihodnosti. Z izjavo z dne 24. 9. 2007 je tožena stranka odstopila od pogodbe.

31. Tožena stranka je nato v pobot ugovarjala zahtevek v vrednosti 20 % po Pogodbi dolgovanih, vendar pa neizvršenih del (prvostopenjska sodba, str. 1), in sicer v skladu s Splošnimi pogoji FIDIC. Uporaba Splošnih pogojev FIDIC 1987 (ponatis po knjigi "Procurement of works", ki jo je izdala The World Bank leta 1993) je bila dogovorjena v prvem odstavku točke 5.3. Pogodbe.

32. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je zaradi razdrtja pogodbe iz razlogov, ki jih je zakrivil upnik "dolžnik skladno s pravili FIDIC (12.5.1.c) zoper upnika uveljavil pogodbeno kazen in v višini 20 % vrednosti tistih delov del, ki niso bila izvršena na dan prekinitve pogodbe" (l. št. 14).

33. Takrat je tožena stranka pravno okvalificirala svoj ugovor še kot pogodbeno kazen.

34. V pripravljalni vlogi z dne 19. 11. 2009 (str. 2 = l. št. 44) pa je tožena stranka navedla tole: "Po vsebini ne gre za pogodbeno kazen, ampak za pavšalizirano odškodnino, določeno v odstotku (20 %) od pogodbeno neizvršenih del. Točka 12.5.1.C Splošnih pogojev pogodbe (FIDIC) namreč ne govori o pogodbeni kazni, pač pa o znesku, ki ga je naročnik upravičen zahtevati od izvajalca v primeru prekinitve pogodbe. Tak znesek pa predstavlja odškodnino. Ker je višino konkretne škode v takšnih primerih pogosto težko dokazovati, so Splošni pogoji pogodbe (FIDIC) v korist naročnika predvideli pavšalno odškodnino in jo vezali na obseg neizvršenih del, ki bi jih bil izvajalec sicer še dolžan izvršiti."

35. Tožeča stranka navedb tožene stranke o vsebini točke 12.5.1.C Splošnih pogojev FIDIC 1987 ni prerekala, niti ni prerekala trditev tožene stranke o višini njenega v pobot uveljavljanega zahtevka. Ugovarjala je le, da niso bili podani razlogi za odstop od pogodbe. Ta ugovor je bil neutemeljen, kot je že bilo pojasnjeno.

36. Tožena stranka ni nikoli predložila besedila točke 12.5.1.C Splošnih pogojev FIDIC 1987. Teh višje sodišče pri svojem odločanju še sedaj nima. VS RS je v sklepu opr. št. III Ips 104/2015, r. št. 18 ne glede na to zavzelo stališče, da so trditve o vsebini navedene točke Splošnih pogojev FIDIC neprerekano dejstvo in je torej priznano (2. odstavek 214. člena ZPP).

37. Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke (2. odstavek 627. člena OZ). V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila (1. in 5. odstavek 243. člena in 132. člen OZ). Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987. Sama vsebina točke 12.5.1.C Splošnih pogojev pogodbe FIDIC 1987 namreč izraza "pogodbena kazen" glede na trditve tožene stranke niti ne uporablja. Drugih opornih točk za to, da bi stranki dogovorili pogodbeno kazen, pa tudi ni bilo. Pravna kvalifikacija, kakršno je naprej predlagala tožena stranka, pa za sodišče ni nikoli zavezujoča (3. odstavek 180. člena ZPP smiselno).

38. Pravzaprav niti ni odločilnega pomena, ali je gre za odškodninski zahtevek s pavšalno določeno višino odškodnine, ali za pogodbeno kazen. Tudi če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen, bi tožena stranka uveljavljala pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve (1. odstavek 251. člena OZ). Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude (5. odstavek 251. člena OZ) namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.

2. Vračunavanje v pobot uveljavljanega zahtevka

39. Tožena stranka je z računom z dne 10. 12. 2007 zahtevala plačilo 14.811,8 EUR, kot valuto je navedla 10. 1. 2008. Sama je torej opredelila, da zahteva zamudne obresti od 10. 1. 2008 naprej. Pritožba tožene stranke sicer kot dan zapadlosti zahtevka navaja 24. 10. 2007, vendar pa tega dneva zapadlosti z ničemer ni pojasnila in ga tudi v teku prvostopenjskega postopka ni zatrjevala. Prav nasprotno, sklicevala se je prav na račun z dne 10. 12. 2007 (l. št. 14 in 44).

40. Tožeča stranka v teku celotnega prvostopenjskega postopka ni ugovarjala niti višini zahtevka, niti njegovi zapadlosti. V pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke je torej znašal 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 do plačila. Nasprotni zahtevek tožene stranke je bilo potrebno še pobotati z zahtevkoma tožeče stranke. Zahtevka tožeče stranke sta bila dva: na plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 naprej in pa na plačilo 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 naprej.

41. Tožeča stranka sama ni določila ničesar glede vračunavanja izpolnitve. Ker je očitno, da v pobot uveljavljani zahtevek ne zadošča za poplačilo obeh zahtevkov tožeče stranke, je pritožbeno sodišče opravilo vračunavanje po 2. odstavku 287. člena in 288. členu OZ. Od dveh terjatev tožeče stranke se je opravil pobot s terjatvijo v višini 14.811,84 EUR. Ta je namreč zapadla prva. Pri tej terjatvi pa so se najprej pobotale obresti, kolikor so natekle v času med 2. 11. 2007 in 9. 1. 2008, in šele potem glavnica. Presežek glavnice se obrestuje še naprej, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 naprej.

42. V času med 2. 11. 2007 in 9. 1. 2008 so se natekle zamudne obresti v višini 331,02 EUR (od glavnice v višini 14.811,84 EUR). Te so se pobotale z nasprotnim zahtevkom v celoti. Ostal je še nasprotni zahtevek tožene stranke v višini 14.480,82 EUR, ki se je pobotal z delom preostale glavnice terjatve tožeče stranke. V tem delu je zahtevek tožeče stranke zaradi pobota neutemeljen.

43. Od zahtevka tožeče stranke v višini 14.811,84 je tako ostal nepobotan še zahtevek v višini 331,02 EUR in zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od 10. 1. 2008 naprej. Tega bo morala tožena stranka še plačati tožeči stranki.

44. Zahtevek v višini 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 je ostal nepobotan v celoti.

III. ODLOČITEV O STROŠKIH POSTOPKA

45. Tožeča stranka je uspela s svojima glavničnima zahtevkoma v skupni višini 1.286,42 EUR od prvotno zahtevanih skupaj 37.004,54 EUR. Njen uspeh znaša le še 3,5 % od vsote obeh njenih glavničnih zahtevkov. Glede na tako nizek uspeh je pritožbeno sodišče presodilo, da mora tožeča stranka ne le nositi vse svoje stroške prvostopenjskega postopka, temveč tudi vse stroške tožene stranke (1. in 2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 165. člena ZPP). Isto velja tudi za vse ostale stroške postopka, tako pritožbenega, kot tudi revizijskega.

1. Stroški prvostopenjskega postopka

46. Ponovno je treba deloma odločiti le še o stroških prvostopenjskega postopka. O sami višini stroškov obeh strank pa je bilo že pravnomočno odločeno. Toženi stranki ne bo treba tožeči stranki plačati stroškov v višini 931,16 EUR. Pač pa bo morala tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka.

47. Toženi stranki je nastalo za 2.731,41 EUR stroškov in te ji mora povrniti tožeča stranka v celoti.

2. Stroški pritožbenega postopka

48. Stroški tožene stranke so sestavljeni iz stroška za sodno takso za pritožbo v višini 795,00 EUR in iz nagrade za vloženo pritožbo v višini 516,37 EUR. Povrnitve DDV tožena stranka ni zahtevala. Skupaj znašajo stroški tožene stranke 1.311,37 EUR. Te stroške mora povrniti tožeča stranka v celoti.

3. Stroški revizijskega postopka

49. Tožena stranka je zahtevala povrnitev nagrade za predlog za dopustitev revizije v višini 734,00 EUR, nagrade za revizijo v isti višini, povrnitev 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT, ter povrnitev sodnih taks za dopustitev revizije v višini 171,00 EUR in za revizijo v višini 342,00 EUR.

50. Nagrado je bilo glede na 41. člen ZOdvT mogoče odmeriti le v skladu z Odvetniško tarifo, saj se je postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ZOdvT. Tako se tudi pri odmerjanju nagrade za delo odvetnika pred prvo- in drugostopenjskim sodiščem ni uporabil ZOdvT.

51. Vrednost spornega predmeta je pred revizijskim sodiščem znašala le še 14.811,84 EUR in od te vrednosti se odmerja tudi nagrada za delo odvetnika. Glede na tar. št. 18 ods. 3 do 5 je tožena stranka upravičena do povrnitve nagrade v višini 212,50 % od tiste, do katere bi bila sicer upravičena po tar. št. 18 ods. 1 OdvT. Zadnja znaša 500 OT. Tožena stranka je torej upravičena do povrnitve nagrade v višini 1062,50 OT. Poleg tega je po 3. odstavku 11. člena Odvetniške tarife upravičena še do povrnitve stroškov v višini 20,62 OT, torej skupaj do povrnitve 1.083,12 OT. Skupaj je tožena stranka upravičena do povrnitve 497,15 EUR kot nagrade za delo odvetnika. Da bi bil odvetnik zavezanec za plačilo DDV, ni trdila.

52. Skupaj je upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka, vključno s postopkom za dopustitev revizije, v višini 1.010,15 EUR.

4. Zapadlost zahtevkov za povrnitev stroškov postopka in zamudnih obresti

53. Vse zneske stroškov, ki jih mora povrniti tožeča stranka toženi stranki, bo morala povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.