Jedro

Upravni organ je pri določitvi vrste dejanske rabe pravilno uporabil določbe Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je začel veljati 1. 1. 2009. Ta pa za uvrstitev v šifro 1300 oziroma 1800 ne razlikuje med tem, ali se površino kosi ali pase, zato tožnica v tej zadevi ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na posebnosti gorskih pašnikov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ tožnici zavrnil zahtevek: za izplačilo plačilnih pravic, in sicer za travnik (1.1. točka izreka) ter za krmne površine, in sicer za kmetijsko rastlino trajno travinje (1.2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina za GERK-PID: A. in B. večja od ugotovljene, zato je bilo treba zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES, zavrniti. Površina, ki se zavrne, znaša 16,51 ha. Prav tako je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato je bilo treba zahtevek za izplačilo pomoči, ki presega ugotovljeno površino, zavrniti. Ker znašajo nepravilnosti iz skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic 16,51 ha, kar predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin, je bilo treba zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zavrniti v celoti.

Pritožbeni organ je z odločbo z dne 7. 11. 2011 pritožbo tožnice zoper prvostopno izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da iz Zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 15. 10. 2009 izhaja, da je bil na kmetijskem gospodarstvu tožnice opravljen pregled površin s planimetrijo. Iz zapisnika je razvidno, da je bila na GERK-u B. prijavljena površina 60,92 ha z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, ugotovljena površina pa 44,81 ha, in sicer 18,72 ha z dejansko rabo šifra 1300 – trajni travnik in 26,07 z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Na površini 16,10 ha je bila ugotovljena raba 9999 – neupravičena površina pri kontroli, pod opombe pa je kontrolorka navedla, da gre za gozd, drevesa, cesto in kočo. Tožnica je na celotni površini GERK-a prijavila kmetijsko rastlino šifra 204 – trajno travinje, na sporni površini 16,10 ha pa je bila ugotovljena nedefinirana kmetijska rastlina (šifra 000). Na GERK-u A. je bila prijavljena površina 2,41 ha z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, ugotovljena površina pa je bila 2,01 ha in sicer 1,86 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik in 0,14 ha z vrsto rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Na površini 0,40 ha je bila ugotovljena raba 9999 – neupravičena površina pri kontroli, pod opombe pa je kontrolorka navedla, da gre za gozd in gozdni rob. Tožnica je na celotni površini GERK-a prijavila kmetijsko rastlino šifra 204 – trajno travinje, na sporni površini 0,40 ha pa je bila ugotovljena nedefinirana kmetijska rastlina (šifra 000). V nadaljevanju drugostopne odločbe navaja, da pooblaščenec tožnice zapisnika o kontrolnem pregledu ni podpisal, a je vseeno podal pripombe. Z možnostjo podajanja pripomb na zapisnik je imela tožnica možnost, da izpodbija kontrolorjeve ugotovitve glede vrste dejanske rabe na posameznih ali vseh kontroliranih GERK-ih. Pri tem je imela tudi možnost, da pojasni vse razloge, zaradi katerih meni, da je prišlo pri kontrolnem pregledu na terenu do napačnih meritev in nepravilnih ugotovitev. Drugostopni organ meni, da je podpis zapisnika o opravljenem dejanju v postopku pravica stranke, ki je sodelovala pri kontrolnem pregledu, kar pomeni, da ima stranka tudi možnost, da odkloni podpis zapisnika, kar je pooblaščenec tožnice tudi storil. V zvezi s pritožbenimi ugovori pojasnjuje, da se kontrola izvaja za vsako subvencijsko leto posebej, kar pomeni, da kontrola v letu 2008 za subvencijsko leto 2009 ni relevantna. Dodaja tudi, da priloga 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/2008, v nadaljevanju Pravilnik) definira rabo 1300 – trajni travnik, ki jo je kontrolorka ugotovila na delu navedenega GERK-a, kot površino kmetijskih zemljišč, poraslo s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi oziroma pase; te površine pa niso v kolobarju in se ne orjejo; kot trajni travnik se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na ha. Glede na opombo, ki jo je kontrolorka navedla pod ugotovljeno rabo 1300 – trajni travnik na GERK-ih B. in A. drugostopni organ ugotavlja, da je pravilno določila vrsto dejanske rabe šifra 1300 – trajni travnik in tožnici pojasnjuje, da je kot raba 1300 lahko opredeljena tudi površina, ki se jo redno pase. Priloga 1 Pravilnika definira rabo šifra 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem kot kmetijsko površino, poraslo s travinjo, na katerih rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno popasejo oziroma pokosijo. Pokrovnost travinja je vsaj 80 %, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75 %. V ta razred ne uvrščamo gozda. Na podlagi navedenega drugostopni organ ugotavlja, da je kontrolorka površine, na katerih se nahaja gozd, pravilno izločila iz GERK-ov. Citira tudi drugi odstavek 7. člena Pravilnika in zaključuje, da je kontrolorka pravilno določila vrsto dejanske rabe 9999 – neupravičena površina pri kontroli za dele navedenih GERK-ov, na katerih se nahajajo drevesa, cesta, koča, saj je potrebno v skladu s Pravilnikom nekmetijske površine, večje od 100 m2, izločiti iz GERK-a. Dejanska raba šifra 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, se uvršča med travniške površine, kar pomeni, da je potrebno vse nekmetijske površine, večje od 100 m2 izločiti. Drugostopni organ v obrazložitvi še navaja, da po pregledu ortofoto posnetkov za leti 2006 in 2011 za GERK B. ugotavlja, da se na delu GERK-a nahaja nekmetijska površina, in sicer so iz ortofoto posnetkov razvidna drevesa, gozd, cesta in koča, kot je bilo to ugotovljeno pri kontroli na kraju samem v letu 2009. Za GERK A. ugotavlja, da je iz ortofoto posnetkov za navedeni leti razvidno, da je na delu GERK-a gozd, kot je bilo ugotovljeno pri kontrolnem pregledu na kraju samem v letu 2009. Pritožbene navedbe glede pokrovnosti gozdnega drevja na 20 % površine in nepravilne uporabe materialnih predpisov drugostopni organ označi kot nova dejstva in nove dokaze, ki jih upoštevajoč tretji odstavek 239. člena Zakona s splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne sme upoštevati. Tožnica je imela namreč možnost ugotovljeno dejansko stanje glede rabe spornih GERK-ov izpodbijati že v času odločanja na prvi stopnji. V pritožbi bi morala obrazložiti, zakaj teh dejstev in dokazov ni navedla oziroma predložila že v postopku na prvi stopnji, česar ni storila. Ne glede na to pa tožnici pojasnjuje, da so bile površine iz GERK-ov izločene na podlagi Pravilnika, ki je bil objavljen v Uradnem listu 24. 12. 2008 in je začel veljati 1. 1. 2009. To pomeni, da je v času izvedbe kontrole že veljal in je kontrolorka iz GERK-a pravilno izločila nekmetijske površine. Dalje pojasnjuje, da vris GERK-ov in postopek pred upravno enoto ni predmet tega konkretnega upravnega postopka, kar pomeni, da so navedbe tožnice, ki se nanašajo na postopek pred upravno enoto, brezpredmetne in jih drugostopni organ ni preverjal. Dodaja pa tudi, da tožnica nosi odgovornost za pravilen vris GERK-ov in tudi za pravilno določitev vrste dejanske rabe na vsakem izmed GERK-ov na njenem kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja izplačilo subvencij. Na podlagi vsega navedenega drugostopni organ zaključuje, da je bilo ob kontroli na kraju samem ugotovljeno, da je neupravičena površina, ugotovljena na GERK-u B. na površini 16,10 ha, na GERK-u A. pa na površini 0,40 ha. Na površini 16,50 ha je bila ugotovljena nedefinirana kmetijska rastlina (šifra 000). Iz dokumentov je razvidno, da je zahtevek za izplačilo plačilnih pravic in zahtevek za krmne površine prijavljen na skupni površini v višini 63,33 ha, nekmetijska površina in druga kmetijska rastlina pa je bila ugotovljena na 16,50 ha, kar predstavlja 33,79 % ugotovljene površine, zato je prvostopni organ utemeljeno v celoti zavrnil zahtevek za izplačilo plačilnih pravic in zahtevek za krmne površine.

Tožnica v tožbi izpodbija način kontrole upravičenih površin planine Javornik z dne 15. 9. 2009 (pravilno: 15. 10. 2009). Poudarja, da kontrolorka ni ugotavljala upravičene površine na prijavljenih GERK-ih T-1800 št. B. in št. A., ampak je samovoljno, z namenom, da upravičeno površino čimbolj zmanjša, spreminjala vrsto in število GERK-ov. Tako je GERK B. razdelila na 1 GERK vrste rabe trajni travnik T-1300 in na 7 GERK-ov T-1800 kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. GERK A. pa je razdelila na 2 GERK-a T-1300 trajni travnik in na 1 GERK T-1800. Bistvo pri taki kontroli je, da ima lahko GERK trajni travnik samo do 50 dreves na ha površine, GERK T-1800 pa 4x toliko (do 200 dreves na ha površine). Razlagalni ključ kmetijskih zemljišč za vrsto rabe T-1800 dopušča do 20 % površine, ki ni pokrita s travo. Zaradi takšnega ravnanja kontrolorke je prišlo do velikega zmanjšanja upravičene površine, ugotovljene ob kontroli na kraju samem samo eno leto na istem območju planine, in sicer iz 63,33 ha na 46,40 ha. 20 % od 63,33 ha pomeni 12,67 ha. Ker naj bi bilo zmanjšanje potrditvi kontrolorke 16,93 ha, bi ob pravilni izvedbi kontrole bilo dejansko zmanjšanje samo 4,26 ha ali 6,7 % prijavljene površine. Tako sploh ne bi prišlo do zavrnitve obeh zahtevkov v celoti. Pri tem izpostavlja, da se uredbe komisije in sveta (ES), ki urejajo sistem kontrol, med 11. 9. 2008, ko se je izvajala predhodna kontrola, in 15. 10. 2009, ko je bila sporna kontrola na kraju samem, niso spreminjale. Prav tako meni, da kontrolorka za takšen način kontrole in spreminjanje vrste GERK-ov dne 15. 10. 2009 ni imela osnove v podzakonskih predpisih RS. Takšen način kontrole je Slovenija vnesla v spremenjeni Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/2010) z novim 15. členom šele v januarju 2010. Izpostavlja tudi, da se gorsko kmetijstvo neupravičeno šikanira vsako leto z drugačnimi kontrolami, poimenovanji in vrstami GERK-ov. Izpodbija tudi stališče v drugostopni odločbi, da je v pritožbi navedla nova dejstva in nove dokaze, ki bi jih morala podati že ob izdelavi zapisnika kontrole. Izpostavlja pa tudi, da ima v lasti planino, ki leži v gorskem območju Karavank nad 1500 m nadmorske višine ter da toženka nad njo izvaja nesorazmerno hude sankcije. Ne upošteva namreč, da za izplačilo subvencij na planinah ni pomembna samo površina, ampak je obvezen pogoj tudi dejanska navzočnost živine na tradicionalni sezonski planinski paši. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter ji samo prizna subvencijska plačila za leto 2009 za plačilne pravice oziroma zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi drugostopne odločbe in odločbe prve stopnje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Citira tudi 51. člen Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 in poudarja, da če je razlika več kot 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov. Število živali pri uveljavljanju neposrednih plačil pa ni relevantno. Izplačilo je možno pridobiti samo za upravičene površine iz 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/2008).

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 22. 2. 2012 še navaja, da je bilo domnevno znižanje upravičenih površin, določeno z obvestilom UE Tržič, s sodbo Upravnega sodišča I U 139/2011 z dne 13. 12. 2011 odpravljeno. Zato toženka nima pravne osnove za zavrnitev zahtevka tožnice za izplačilo plačilnih pravic za leto 2009 tožničinemu kmetijskemu gospodarstvu. Navaja pa tudi, da ni v ničemer kršila določb Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter zagotavljanja dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju na gorskem območju, v katerem planina Javornik leži. Toženka v pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2012 odgovarja na navedbe tožnice v njeni pripravljalni vlogi, in sicer poudarja, da sodišče v zadevi I U 139/2011 vsebinsko ni obravnavalo zadeve temveč je tožbi ugodilo in prvostopni sklep odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Sicer pa navedena sodba v konkretni zadevi po prepričanju toženke ni relevantna. Pri izdaji odločbe je potrebno namreč upoštevati kontrolni pregled v letu 2009. Glede navedb tožnice o kršitvah določb Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju pa pojasnjuje, da kršitve predpisanih zahtev ravnanja po navedeni Uredbi v prvostopni izpodbijani odločbi sploh niso bile ugotovljene.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna vrsta dejanske rabe kmetijskega zemljišča tožnice, in sicer GERK-ov B. in A. ter posledično odločitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da zaradi več kot 20 % ugotovljene neupravičene površine na navedenih GERK-ih pri kontroli na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 51. člena Uredbe 796/2004/ES zavrne tožničin zahtevek za izplačilo plačilnih pravic in zahtevek za krmne površine za leto 2009. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica v zbirni vlogi za subvencijo v letu 2009 na GERK-u B. prijavila 60,92 ha z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter kmetijsko rastlino 204 – trajno travinje. Pri kontrolnem pregledu pa je bila ugotovljena površina 26,07 ha z dejansko rabo 1800 in površina 18,72 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, medtem ko je bila na preostali površini 16,10 ha ugotovljena dejanska raba 9999 – neupravičena površina in nedefinirana kmetijska rastlina šifra 000. Na GERK-u A. pa je tožnica v zbirni vlogi za obravnavano leto 2009 prijavila površino 2,41 ha z vrsto dejanske rabe 1800 ter kmetijsko rastlino 204 – trajno travinje. Pri kontrolnem pregledu tega GERK-a pa je bila ugotovljena površina 1,86 ha z vrsto dejanske rabe 1300 in površina 0,14 ha z vrsto dejanske rabe 1800, za preostalo površino 0,40 ha pa je bila ugotovljena vrsta dejanske rabe 9999 in nedefinirana kmetijska rastlina šifra 000. Po presoji sodišča se je upravni organ pri določitvi vrste dejanske rabe na obeh spornih GERK-ih pravilno oprl na določbe Pravilnika, ki je začel veljati 1. 1. 2009, kot to pravilno pojasnjuje drugostopni organ v pritožbeni odločbi. Vrsta dejanske rabe 1300 – trajni travnik v skladu s Pravilnikom predstavlja površino, poraslo s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se jo redno kosi oziroma pase; takšna površina pa ni v kolobarju in se je ne orje. Kot trajni travnik se po Pravilniku šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar. Vrsta dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem pa v skladu s Pravilnikom predstavlja površino, poraslo s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80 %, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75 %. Glede na takšno definicijo vrst dejanske rabe 1300 in 1800 po Pravilniku je tudi po presoji sodišča kontrolorka na površini 18,72 ha GERK-a B. pravilno označila dejansko rabo 1300, saj je bila na tem delu, kot izhaja iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 15. 10. 2009, ugotovljena gostota dreves manjša od 50/ha. Na GERK-u A. pa je bilo pri kontrolnem pregledu na površini 1,11 ha prav tako ugotovljeno, da je gostota dreves manjša od 50/ha in zato tudi na tem delu označena dejanska vrsta rabe 1300, na površini 0,75 ha tega GERK-a pa je bilo ugotovljeno, da gre za pašnik, ki je v celoti zatravljen, zato je, ob upoštevanju gornje definicije vrste dejanske rabe 1300 – trajni travnik, kontrolorka tudi v tem delu pravilno, v skladu s Pravilnikom, spremenila vrsto dejanske rabe. Sodišče pa tudi sodi, da je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 7. člena Pravilnika, po kateri se iz skupin dejanske rabe njive in vrtovi, travniške površine in trajni nasadi izločijo vse nekmetijske površine, večje od 100 m2 (seniki, lope, drevesa, kupi kamenja in podobno), kontrolorka na GERK-u B. pravilno izločila površine v skupni izmeri 16,10 ha, na katerih je bilo ugotovljeno, da se nahaja gozd, gozdni rob, drevesa, cesta in koča ter nedefinirana kmetijska rastlina. Tudi na GERK-u A. je glede na citirano določbo drugega odstavka 7. člena Pravilnika pravilno izločila površine v skupni izmeri 0,40, na katerih je bilo ugotovljeno, da se nahaja gozd in gozdni rob ter nedefinirana kmetijska rastlina. V zvezi z navedenimi dejanskimi ugotovitvami kontrolorke je zakoniti zastopnik podal pripombe na zapisnik, v katerih izpostavlja, da ni normalno, da se za gorske pašnike uporablja raba 1300, ki je po definiciji trajni travnik ter da so od nekdaj travnike kosili, pašnike pa pasli. Vendar pa glede na zgoraj citirano definicijo vrste dejanske rabe 1300, kot izhaja iz Pravilnika, te pripombe ni mogoče upoštevati, saj za samo uvrstitev v šifro 1300 oziroma 1800 ni odločilnega pomena, ali se površino kosi ali pase. Ostalim navedenim dejanskim ugotovitvam kontrolorke pa tožnica konkretizirano ne ugovarja. Po povedanem na odločitev ne more vplivati (pavšalen) tožbeni ugovor, da je kontrolorka samovoljno in z namenom, da upravičeno površino čimbolj zmanjša, spreminjala vrsto in število GERK-ov.

Drugostopni organ je tožnici tudi v zvezi z njeno pripombo oziroma ugovorom, ki se nanaša na predhodni kontrolni pregled v letu 2008, po presoji sodišča pravilno pojasnil, da kontrola v letu 2008 za subvencijsko leto 2009 ni relevantna. Pravilnik, ki ga je pri kontroli v obravnavanem letu 2009 moral upoštevati upravni organ, namreč v predhodnem letu še ni veljal. Za sprejeto odločitev je imel upravni organ podlago v določbah Pravilnika, ki je začel veljati 1. 1. 2009 in ki določa podrobnejšo vsebino evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, podrobnejše vrste dejanske rabe, določanje dejanske rabe, najmanjše površine zajema, metodologijo zajema podatkov dejanske rabe, usklajevanje podatkov, prijavo sprememb, objavo in dostopnost evidence dejanske rabe ter način vzdrževanja evidence dejanske rabe (1. člen Pravilnika). Upravni organ pri obravnavani odločitvi torej ni uporabil spremenjenega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, ki določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev in je pričel veljati šele januarja 2010, kar upravnemu organu neutemeljeno očita tožnica. Po povedanem je bilo treba zavrniti tudi tožbeni ugovor, da kontrolorka za takšen način kontrole ni imela osnove v podzakonskih predpisih RS. Pravilnik pa tudi ni v neskladju z relevantnimi predpisi EU, sicer pa tožnica tega niti ne zatrjuje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pri kontrolnem pregledu na kraju samem je povsem neutemeljen tudi tožbeni ugovor o neupravičenem šikaniranju gorskega kmetijstva. Na odločitev v tej zadevi pa tudi ne vpliva sodba tega sodišča I U 139/2011 z dne 13. 12. 2011, ki se nanaša le na obvestilo o spremembi GERK-ov na osnovi ugotovitev kontrole na kraju samem, saj gre za dva ločena upravna postopka. V zvezi s tožbenim ugovorom, s katerim tožnica izpodbija stališče pritožbenega organa, da je v pritožbi navedla nova dejstva in nove dokaze, pa sodišče dodaja, da je pritožbeni organ ne glede na takšno navedbo v drugostopni odločbi tožnici na njene pritožbene ugovore vsebinsko odgovoril. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.