Jedro

Postopek prodaje nepremičnine na podlagi členov 181 do 189 ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina s parc. št. 1867/2, vpisana v vl. št. 408 k.o. M., v naravi dvorišče v izmeri 867 m2, stanovanjska stavba v izmeri 127 m2, pot v izmeri 100 m2 in garaža v izmeri 95 m2, last dolžnikov vsakega do 1/2, domakne kupcu V.R. s.p., da bo nepremičina izročena po pravnomočnosti sklepa in v primeru, da bo kupec v roku 30-ih dni od prejema sklepa nakazal kupnino v znesku 21.702.104,00 SIT; da se ob izročitvi predmetne nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi izbrišejo vknjižene zastavne pravice ter zaznambe sklepov o izvršbi.

Zoper sklep se pritožuje prva dolžnica zaradi kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je tretja javna dražba potekala v nasprotju z določbami ZIZ. Iz zapisnika z dne 22.12.2005 izhaja, da naj bi jo na dražbi zastopala odvetnica M., kar pa ne drži, saj je ni nikoli pooblastila za zastopanje v obravnavani izvršilni zadevi. Iz zapisnika tudi izhaja, da sta na dražbo pristopila dva ponudnika, V.R. in D.D.. Določen je bil najmanjši znesek dviga v višini 500.000,00 SIT. Ponudnik V. je ponudil kupnino v višini izklicne cene, povečane za navedeni minimalni dvig, D. pa je od dražbe odstopila, ne da bi sploh podala ponudbo. Po določbi 5. odst. 185. člena ZIZ dobi ponudnik, katerega ponudba ni bila sprejeta, vrnjeno varščino. Kljub temu je sodišče sklenilo, da se D., ki ponudbe sploh ni podala, varščina vrne, kar pa je v nasprotju z navedenim členom ZIZ. Potek dražbe je bil tudi vnaprej dogovorjen. Kdo so bili udeleženci dogovora ni jasno, očitno pa je, da je v njem sodeloval njen bivši mož, drugi dolžnik V.J. in je ta dogovor vplival na to, da je bila dosežena kupnina manjša, kot bi bila, če bi bil potek dražbe korekten. Glede na to, da je znašala izklicna cena polovico vrednosti nepremičnine, in da dosežena kupnina ne zadošča niti za pokritje terjatve zastavnega upnika P., je s takim potekom dražbe bistveno oškodovana. Nerazumljiva je pri tem vloga V.J., ki je bil z D. že pred dražbo skupaj, po dražbi pa se ji je pred vsemi zahvaljeval, ker se je očitno držala omenjenega dogovora. Glede na to, da sta oba dolžnika bivša zakonca in v mnogih sporih, tako glede uporabe sedaj prodane stanovanjske hiše, kakor tudi v osebnih sporih, v katerih je bila večkrat žrtev fizičnega nasilja, kakor tudi v sporih zaradi preživljanja štirih nepreskrbljenih otrok, ki so v celoti na njenih ramenih, je očitno, da je bil cilj špekulativnega dogovora škodovati njej, po njeni vednosti pa je namera drugega dolžnika, da hišo sedaj brez vseh bremen in potem, ko jo bo morala z vsemi otroci zapustiti, ponovno odkupi, verjetno pod imenom tretje osebe. Na prodajo hiše je pristajala zato, ker je ocenjena vrednost omogočala, da se poplačajo vsi dolgovi (iz časa zakonske zveze), ki ji sedaj onemogočajo normalno preživljanje otrok, glede na to, da drugi dolžnik k temu ne prispeva ničesar. Pritožbi prilaga dopis Svetovalnega centra za otroke z dne 10.6.2004 in priporočilo Centra za socialno delo P. z dne 6.7.2005, iz katerih je razvidno, da sama skrbi za vse štiri nepreskrbljene otroke.

Pritožba ni utemeljena.

S skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene postopkovne kršitve ter na pravilno uporabo materialnega prava. Takšen preizkus pokaže, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb postopka, tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Res je bilo v zapisniku o tretji javni dražbi z dne 22.12.2005 očitno napačno navedeno, da naj bi prvo dolžnico zastopala odvetnica M., katere dolžnica ni pooblastila za zastopanje v obravnavani izvršilni zadevi. Vendar pa ta nepravilnost še ne predstavlja smiselno zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP in kar bi vplivalo na pravilnost poteka dražbe. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi postopek prodaje nepremičnine izvedlo v skladu z določbami členov 181 do 189 ZIZ, nato pa v skladu z določbo 4. odst. 189. člena ZIZ po končani dražbi izdalo sklep o domiku. Na dražbo dne 22.12.2005 sta pristopila dva ponudnika, in sicer V. R. in D.D. kot pooblaščenka G.D., katera je predložila potrdilo o plačilu varščine v znesku 5.300.526,00 SIT. Slednja se je torej javne dražbe lahko udeležila in je na njej tudi sodelovala. Kot izhaja iz zapisnika o javni dražbi, je kupec V. R. ponudil kupnino v višini 27.002.630,00 SIT, ponudnica D.D. pa višje kupnine ni ponudila. Zato je po koncu javne dražbe sodišče prve stopnje razglasilo, da se nepremičnina domakne kupcu V.R.. Sodišče je torej pravilno, v skladu s 5. odst. 185. člena ZIZ, odločilo, da se plačana varščina G.D. vrne. Ni mogoče tudi upoštevati dokazno nepodprtih pritožbenih trditev o "vnaprej dogovorjeni dražbi", kaj takega iz zapisnika z dne 22.12.2005 ne izhaja. V skladu z 2. odst. 188. člena ZIZ, če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti. V obravnavani zadevi se je nepremičnina prodajala na tretji javni dražbi, izklicna cena je znašala polovico ocenjene vrednosti. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je bila prodana kupcu V.R. za ceno 27.002.630,00 SIT. Zato pritožbeni očitki, da javna dražba ni potekala v skladu z določili ZIZ o prodaji nepremičnin (181. in naslednji členi ZIZ) niso utemeljeni. Neupoštevne so tudi dolžničine navedbe, da mora sama skrbeti za štiri nepreskrbljene otroke, saj se sklep o domiku lahko izpodbija le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Ker tako niso utemeljeni razlogi iz katerih dolžnica izpodbija prvostopenjski sklep, niti niso podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).