Jedro

Glede na to, da ne iz predloga upravitelja, ki ga je v obrazložitvi svojega sklepa povzelo sodišče prve stopnje in tudi iz preostale obrazložitve ne izhaja ocena (izračun), kaj za stečajno maso pomeni odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi, izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (projekt: Izgradnja stanovanjske soseske P.) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od v izreku sklepa navedenih vzajemno neizpolnjenih pogodb (na Projektu Izgradnja stanovanjske soseske X. in Novogradnja Osnovne šole Y.).

2. Upnik v pritožbi zoper sklep uveljavlja zmotno uporabo določb ZFPPIPP, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep (v delu, ki se nanaša na projekt Izgradnja stanovanjske soseske X) razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljen je pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa (niti iz predloga upravitelja) ni razvidno, katere bodo za stečajno maso koristi odstopa od pogodb. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da stečajni dolžnik zaradi negativnih učinkov na stečajno maso ne bo mogel brez korekcij končati začetih projektov. Ker je investitor (Stanovanjski sklad) odklonil kakršnokoli spreminjanje pogodbenih določil, je upravitelj ocenil, da del, ki se jih je po pogodbi zavezal opraviti, zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom ne more dokončati, saj ne razpolaga niti s potrebnimi sredstvi niti z ustreznim številom delavcev, ki bi ta projekt lahko zaključili. Sodišče prve stopnje je povzelo upraviteljevo navedbo, da bodo z uresničitvijo odstopne pravice doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov, ni pa navedlo nobenih drugih razlogov, zaradi katerih je dalo svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice.

6. Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo takšni pogoji res dosežejo.

7. Glede na to, da ne iz predloga upravitelja, ki ga je v obrazložitvi svojega sklepa povzelo sodišče prve stopnje in tudi iz preostale obrazložitve ne izhaja ocena (izračun), kaj za stečajno maso pomeni odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi, izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. čelna ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Višje sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti zgoraj navedeno kršitev in navesti razloge, s katerimi bo utemeljilo svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da bo navedlo, zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov.

9. Glede na to, da je predmet izpolnitvenega ravnanja druge pogodbene stranke denarna dajatev, bo moralo sodišče pri presoji, ali je uresničitev odstopne pravice v skladu z namenom stečajnega postopka, upoštevati obseg, v katerem sta stečajni dolžnik in sopogodbenik svoji obveznosti že izpolnila, in dejanja, ki jih bi moral (in mogel) stečajni dolžnik še izvesti, da bi v celoti izpolnil svojo obveznost. Prav tako bo moralo upoštevati tudi, da je posledica razveze pogodbe, da preneha pravni temelj za izpolnitev pogodbenih obveznosti, in da v primeru, če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti na podlagi razvezanih pogodb že izpolnili, nastaneta kondikcijski terjatvi za vračilo te izpolnitve (3. odst. v zvezi s 1. odst. 190. člena OZ) ter da ima v primeru, če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico, sopogodbenik pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi razveze pogodbe (5. odst. 268. člena ZFPPIPP).