Up-26/95

11/10-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., ..., ki jo zastopa odvetnik, na seji senata dne 11/10-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A.A. zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 764/94 z dne 27.10.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo kot nedovoljeno, ker tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta, kar je pogoj za dovoljenost revizije. Pritožnica meni, da so ji bile s tem sklepom kršene naslednje ustavne pravice: enakost pred zakonom (14. člen Ustave), enako varstvo pravic (22.člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Navaja, da je tožnik na podlagi drugega odstavka 186. člena ZPP dolžan v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Ker tožeča stranka tega ni storila, bi jo bilo moralo sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi tožbe in le če tožbe ne bi dopolnila, bi jo sodišče moralo zavreči. Po mnenju pritožnice bi moralo Višje sodišče v pritožbenem postopku ugotoviti bistveno kršitev postopka in razveljaviti prvostopno sodbo, Vrhovno sodišče pa bi moralo v revizijskem postopku revizijo dovoliti, saj pritožnica ni imela vpliva na določanje višine spornega predmeta.

B.

2.Ustavno načelo enakosti pred zakonom (opredeljeno v 14. členu Ustave) pomeni, da se morajo uporabljati enaka pravila za enaka dejanska stanja, oziroma da se ne morejo uporabljati enaka pravila za bistveno različna dejanska stanja. Na podlagi 22. člena Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Člen 22. Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Ker se pritožnica pritožuje zaradi procesnih kršitev in se pri tem sklicuje na kršitev 14. in 22. člena Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja, da je zatrejvana kršitev 14. člena vsebovana že v 22. členu Ustave.

Iz navedb pritožnice ne izhaja, da bi Vrhovno sodišče za enaka dejanska stanja v posameznih primerih uporabljalo različna pravila. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ni kršilo pravice iz. 22. člena Ustave, saj svoje stališče o nedopustnosti revizije v premoženjskih sporih, katerih vrednost ne presega 80.000 tolarjev, obravnava enako.V izpodbijanem sklepu je uporabilo pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča dne 16/12- 1993. K takemu ravnanju ga zavezuje 110. čl. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), ki določa, da so pravna mnenja, sprejeta na občni seji Vrhovnega sodišča, obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

3.Ustava v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč. Iz navedb ustavne pritožbe izhaja, da je pritožnica v zadevi vložila pritožbo zoper prvostopno sodbo. S tem ji je bila pravica iz 25. člena Ustave zagotovljena in jo je tudi uporabila.

4.V ustavni pritožbi navedene pravice pritožnici očitno niso bile kršene, zato je Ustavno sodišče ni sprejelo.

C.

5.Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj