Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-6148/04 z dne 2. 9. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenske Konjice št. P-363/04 z dne 18. 6. 2004 se ne sprejme.
2.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Sodnika za prekrške Slovenske Konjice št. P-363/04 z dne 28. 5. 2004 se zavrže.
1.Z odločbo Sodnika za prekrške je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po tretjem odstavku 127. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen ter naloženo plačilo stroškov postopka. Sodnik za prekrške je ugovor zoper prvostopenjsko odločbo zavrgel kot prepozen. Senat za prekrške je pritožbo zoper to odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo.
2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da odločba Senata za prekrške nima pravnega pouka. Izpodbijana odločba Senata za prekrške naj bi bila nezakonita, saj ne zagotavlja vsem enakega časa za pripravo obrambe, ampak naj bi bil ta odvisen od datuma prejema odločbe. S tem naj bi bila kršena enakost pred zakonom (22. člen Ustave).
3.Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnik z navedbo, da je odločba nezakonita, očita odločbi Senata za prekrške nepravilno uporabo prava. V tem delu bi bila zatrjevana kršitev 22. člena Ustave podana, če bi bilo izpodbijano stališče napačno ali brez razumne pravne obrazložitve. Pritožnikov primer pa ni tak. Odločitev organov za postopek o prekrških glede zavrženja temelji na določbah Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP) ter Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63 in nasl. – ZKP), ki se je na podlagi 98. člena ZP uporabljal tudi v postopku o prekršku, in je obrazložena. Zato za zatrjevano kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.
5.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki je ne utemelji. Ustava v tem členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodniki za prekrške in Senat za prekrške so bili del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožniku v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno.
6.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravico do pritožbe je pritožnik imel in jo je tudi izkoristil. Očitek pritožnika, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, tako ne more biti upošteven, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.
7.Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).
8.Ustavna pritožba zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku (2. točka izreka) ni dopustna. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
9.Ker v primeru izpodbijane odločbe niso izčrpana niti redna pravna sredstva (pritožba), za obravnavanje ustavne pritožbe v tem delu niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer