Jedro

Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni tožbi z enakim zahtevkom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi bila dolžniku odrejena vzpostavitev prejšnjega stanja na parceli št. X k.o. S ter prepovedani bodoči posegi v to nepremičnino, z veljavnostjo do pravnomočnosti pravdnega postopka po napovedani negatorni tožbi.

V pritožbi proti taki odločitvi upnik pojasnuje, da je 1.6.2005 že vložil tožbo na priznanje pravice do posesti in prenehanje dolžnikovih posegov v lastninsko pravico, s katero zahteva tudi vzpostavitev stanja pred posegom. Meni, da je pravno nesprejemljivo dopustiti nekomu, da izruva grmovnice in prepreči normalno uporabo in rabo lastnega v najem danega zemljišča, nato pa izkoristi zemljo.

Obenem pa ni zanemariti dejstva, da se koruza pobere že avgusta in da je jasno razvidna dolžnikova namera, da bi še naprej neprestano posegal v upnikovo lastninsko pravico. Nerešljiva situacija in dopuščanje le te s strani prvostopnega sodišča, bo privedla do stanja, kjer bo lahko torej dolžnik jeseni posejal ali zasadil drugo kulturo, upnik pa bo njegove protipravne posege moral trpeti še naprej. Dolžnik je namreč posadil koruzo na večjem območju, ne samo na sporni nepremičnini, zato bi izdaja začasne odredbe pomenila le upravičeno vzpostavitev prejšnjega stanja in preprečila samovoljna in protipravna ravnanja dolžnika. Izpodbijani sklep naj se torej spremeni tako, da se predlagana začasna odredba izda.

Pritožba je utemeljena.

Predlagane odreditve aktivnega ravnanja v smeri vzpostavitve stanja pred posegom v upnikovo nepremičnino, z začasno odredbo dolžniku v smislu določil 273. člena o zavarovanju nedenarne terjatve ni mogoče naložiti. Pritrditi pa je treba ostalim pritožbenim izvajanjem, ki se nanašajo prav na izdajo takoimenovane regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, ki jo prvo sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa odklanja z utemeljitvijo, da v konkretnem primeru ni potrebe za začasno ureditev spornega razmerja zato, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode. Ustavno sodišče RS v svoji odločbi št. Up 275/97 z dne 16.7.1998 tovrstne odredbe, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, dopušča kot izjemo, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno. Prav za to pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča gre. Iz spisu priloženih listin namreč povsem jasno sledi, da dolžnik že najmanj zadnjih 5 let samovoljno razpolaga z zemljiščem, katerega izkazani lastnik je upnik (A4) in vse kaže, da kljub neuspelemu sodnemu uveljavljanju svojih domnevnih upravičenj s takim ravnanjem ne namerava prenehati. Upnik torej takega stanja, ki ga je prav mogoče šteti za nasilje s posledično škodo (račun A21) ne more preprečiti drugače kot s tožbo na prepoved posegov, pred katerimi pa se glede na njihovo naravo upravičeno hoče zavarovati že do pravnomočnosti sodbe. V tem delu pa sta seveda tožbeni zahtevek in začasna odredba lahko le identična.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (člen 365, točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Izdaja začasne odredbe na pritožbeni stopnji namreč ni dopustna, ker bi bila s tem dolžniku odvzeta možnost pravnega sredstva (ugovora).