Jedro

Vozne razmere, ki pa očitno niso bile nekaj izjemnega, vsaj toženec tega ni zatrjeval, ne predstavljajo takšne ovire, da bi bilo mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi. Stranke morajo na zgoščen promet računati vnaprej, saj so prometne situacije ob določenih urah vsakdanje in splošno znane. Zaradi tega je pač potrebno oditi na pot dovolj zgodaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper sklep se je pritožil toženec. Navaja, da iz izjav prič Z. B. in M. A., overjenih pri notarki A. v K. izhaja, da je bil toženec namenjen na glavni obravnavi, obe razpisani pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevah II K 352/07 in II P 2796/2008 ob 8.30 uri. Pooblaščenec toženca je vložil prošnjo za preložitev. Tožencu je med vožnjo na relaciji Kranj – Ljubljana postalo slabo, zato sta ga priči pospremili do WC-ja, kjer je bruhal. Kljub temu se je odločil, da se bo udeležil glavne obravnave v kazenski zadevi, kar je z zamudo tudi storil. Toženec je predložil zdravniško spričevalo o tem in tudi zdravniško spričevalo osebnega zdravnika v Švici. Kljub vsemu je sodišče njegov predlog zavrnilo. Sodišče bi moralo zaslišati tudi toženca in upoštevati, da sta toženec in priča B. zaradi osebnih zamer sprta. V posledici je slednji svoje izjave nekoliko prikrojil v škodo toženca. Neprizadeta priča je A. Pisna izjava overjena pri notarju ima bistveno večjo težo, kot pričanje več kot po letu dni. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo obravnavo pred drugim sodnikom.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema vse dejanske ugotovitve prvega sodišča in pravno presojo le tega, kar vse je podrobno jasno in pregledno utemeljeno v razlogih sklepa sodišča prve stopnje. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje. V njih pa je vsebovan odgovor tudi na pretežni del pritožbenih trditev. Da so izpolnjeni pogoji za to, da sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje lahko ugodi, mora stranka zatrjevati, da so njeno zamudo povzročile nezakrivljene okoliščine. Navesti mora okoliščine, ki kažejo na razloge za zamudo, na pomanjkanje svoje krivde ter na zvezo med vzrokom in zamudo. Priči, ki jih je toženec predlagal, sta situacijo pred prihodom toženca na sodišče opisali v bistvenih stvareh različno. Priča B. je sicer trdil, da priče A. sploh ni bilo v avtu s katerim je potoval toženec, pa tudi navedb A. o slabosti toženca na poti ni potrdil. To se ujema s pojasnilom, ki ga je dal sam toženec v kazenski zadevi, ki je bila ob istem času kot ta pravdna zadeva razpisana pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V kazenski zadevi, kamor je toženec pristopil z zamudo, je sodišču pojasnil, da je zamudil zaradi voznih razmer. Vozne razmere, ki pa očitno niso bile nekaj izjemnega, vsaj toženec tega ni zatrjeval, pa ne predstavljajo takšne ovire, da bi bilo mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi. Stranke morajo na zgoščen promet računati vnaprej, saj so prometne situacije ob določenih urah vsakdanje in splošno znane. Zaradi tega je pač potrebno oditi na pot dovolj zgodaj. Sicer pa je toženec prišel na sodišče in pristopil na obravnavo v kazenski zadevi in ne tudi na obravnavo v tej pravdni zadevi. Glede na pritožbene navedbe je potrebno še dodati, da po vseh izvedenih dokazih, zlasti zaslišanju prič v povezavi s pisnimi dokazi, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, zaslišanje toženca ni bilo potrebno.

Po vsem povedanem se pritožba toženca pokaže kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.