Jedro

V postopku pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov je možna dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 285/2023 z dne 8. 6. 2023 odpravi v delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška v zadevi št. 2230-124/2023/1, ki jo vodi Policijska postaja Brežice in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Krškem v ponoven postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Toženka je z odločbo Bpp 285/2023 z dne 8. 6. 2023 zavrnila dne 28. 4. 2023 vloženo tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Prošnja) (i) za sestavo in vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška v zadevi št. 2230-124/2023/1, ki jo vodi Policijska postaja Brežice, (ii) zastopanje pred sodiščem prve stopnje in (iii) oprostitve plačila stroškov.

2. Toženka je ugotovila, da se Prošnja nanaša na zadevo, ki ni v pristojnosti sodišča s splošno pristojnostjo oziroma katerega od sodišč navedenih v 31.a členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in da ne izhaja, da bi zoper tožnika že bil sprožen kakršenkoli sodni postopek oziroma, da bi tožnik potreboval kakršnokoli obliko pravnega varstva, ki bi sodilo pod katero od sodišč s splošno pristojnostjo ali katero drugo sodišče iz 31.a člena ZBPP in zato Prošnjo zavrnila. Toženka je pojasnila, da se izjasnitev o okoliščinah dveh prekrškov, ki naj bi jih tožnik storil po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) vloži pri prekrškovnem organu, zato po njenem mnenju tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ne gre za sodni postopek. Toženka je Prošnjo v delu, ki se nanaša na zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov zavrnila zato, ker je preuranjena, ker odločba o prekršku še ni bila izdana.

_Tožnikove navedbe_

3. Tožnik v tožbi ugovarja napačno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne toženki v ponoven postopek in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožnik meni, da se je toženka napačno oprla na določbo 31.a člena ZBPP, saj ta določa le pristojnost organa za odločanje, kar pa ni pomembno za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. S sklicevanjem na 7. člen ZBPP opozarja, da za opredelitev sodne zadeve ne pomeni, da mora o zadevi odločati katero od sodišč s splošno pristojnostjo oziroma katero od sodišč, navedenih v 31.a členu ZBPP.

5. Tožnik meni, da je postopek o prekršku, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, sodni postopek, saj je pristojni prekrškovni organ (PP Brežice) pristojen tudi za izvensodno poravnavanje sporov (začeti postopek lahko obravnava v smeri izvensodne rešitve). Poudarja, da mora kršitelj v pisni izjavi podati tako izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška, kot tudi navesti in predlagati vse dokaze v svojo korist, saj jih pozneje ne bo mogel več uveljavljati. Tožnik meni, da potrebuje za izjavo, ki je najpomembnejša vloga v postopku, nujno strokovno pomoč odvetnika in zato po njegovem mnenju ni pomembno, da se takšna izjava vloži neposredno pri prekrškovnem organu. Poudarja, da tožnik po stališču toženke ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči niti za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj postanejo tovrstne zadeve po Zakonu o prekrških (ZP-1) sodne zadeve šele s trenutkom, ko prekrškovni organ odstopi zahtevo za sodno varstvo v reševanje pristojnemu sodišču. Glede zavrnitve Prošnje za zastopanja na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov postopka, tožnik ugovarja, da odločba ni obrazložena.

_Navedbe toženke_

6. Toženka na tožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

7. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev, med strankama ni sporno.

Tožba je delno utemeljena.

8. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.1 ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.2 Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.3 Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.4

9. Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Razlog za to, da je možno odobriti brezplačno pravno pomoč le za izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom, s čimer je zagotovljen institucionalno in ustrezno organiziran način mirnega reševanja sporov, ne pa tudi za druge zasebne oblike poravnavanja, je tudi v tem, da je država tista, ki skrbi za uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakopravnega položaja vseh ljudi, sredstva za brezplačno pravno pomoč pa se zagotavljajo iz proračuna.5 ZBPP v 4. členu namreč določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da, če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP torej dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, kar izhaja tudi iz tretje alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP.

10. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za (i) sestavo in vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška v zadevi št. 2230-124/2023/1, ki jo vodi Policijska postaja Brežice, (ii) zastopanje pred sodiščem prve stopnje in (iii) oprostitve plačila stroškov.

11. Utemeljen je tožbeni ugovor glede zmotne uporabe materialnega prava v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška v zadevi št. 2230-124/2023/1, ki jo vodi Policijska postaja Brežice, s tem, da je toženka oprla izpodbijano odločbo in zavrnila Prošnjo na 31.a člen ZBPP, ki ureja (le) stvarno in krajevno pristojnost organov, ki odločajo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Utemeljeno tožnik namreč opozori, da 31.a člen ZBPP določa pristojnost organa za odločanje, kar pa tudi po presoji sodišča ni pomembno za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Kot že povzeto zgoraj, upoštevajoč 7. člen ZBPP, za opredelitev sodne zadeve v smislu ZBPP ne pomeni, da mora o zadevi odločati katero od sodišč s splošno pristojnostjo oziroma katero od sodišč, navedenih v 31.a členu ZBPP. Brezplačna pravna pomoč po ZBPP se namreč lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

12. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 delno tožbi ugodilo in odločbo glede prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška v zadevi št. 2230-124/2023/1, ki jo vodi Policijska postaja Brežice, odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo v ponoven postopek.

13. V ponovnem postopku naj toženka upošteva povzeta materialnopravna izhodišča in ugotovi, ali tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP), za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev brezplačne pravne pomoči možna.

**K II. točki izreka**

14. Neutemeljena je tožba v delu, ki se naša na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za (ii) zastopanje pred sodiščem prve stopnje in (iii) oprostitve plačila stroškov.

15. Obrazložitev toženke glede te vrste in obsega zaprošene pravne pomoči je jasna, prepričljiva in pravilna. Toženka je namreč pravilno odločila, da je Prošnja v tem delu preuranjena, glede na nesporno dejstvo, da prvostopenjskega postopka (še) ni in pravilno pojasnila, da bo lahko tožnik ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč, če/ko bo v prekrškovnem postopku izdana odločba. Argument o preuranjenosti Prošnje v tem delu je pravilen, glede na nesporno dejstvo, da se sodni postopek na dan vložitve Prošnje (še) ni začel. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.

**K III. točki izreka:**

16. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za davek na dodano vrednost. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998. 2 Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998. 3 Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88 4 Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000. 5 Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.