Jedro

V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Upravne enote Hrastnik št. 363 D-9/93-87 z dne 29. 5. 2013 izreče za ničnega.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom sklenil, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. *221/0, vpisani v zk. vložku št. 98, k.o. ..., izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja z nepremičnino, vpisana na podlagi sklepa Upravne enote Hrastnik št. D 363-9/93 z dne 7. 11. 2003 (ID zaznambe: 12078793). Izpodbijani sklep je organ izdal po uradni dolžnosti na podlagi 54. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in 221. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86) v zvezi s 324. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V obrazložitvi navaja, da je bilo v postopku denacionalizacije podržavljenega premoženja, bivša last A.A. in B.B., ležečega v k.o. ..., s sklepom Upravne enote Hrastnik z dne 7. 11. 2003 na podlagi 68. člena ZDen do pravnomočnosti odločitve o zahtevku za denacionalizacijo premoženja prepovedano razpolaganje z nepremičnino parc. št. *221/0, vl. št. 98, k.o. ... Z odločbo Upravne enote Hrastnik št. 363 D-9/93-74 z dne 30. 6. 2011 je bila zahteva za denacionalizacijo v celoti zavrnjena. Ta odločba je postala pravnomočna 21. 3. 2013. V zvezi s predlogom tožnice, da upravni organ izda posebni sklep, s katerim podaljša prepoved razpolaganja s predmetno nepremičnino, prvostopenjski organ odgovarja, da glede na to, da je zavarovanje zahtevka za vrnitev parc. št. *221/0, k.o. ... s pravnomočno odločitvijo o zahtevi za denacionalizacijo prenehalo, za izdajo posebnega sklepa, s katerim se podaljša prepoved razpolaganja z navedeno nepremičnino do odločitve o izrednem pravnem sredstvu po pravnomočnosti odločitve o denacionalizaciji, ni podlage v 68. členu ZDen.

Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 23. 9. 2013 pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo odločeno o zahtevku za denacionalizacijo, ki ga je vložila tožnica, postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča I U 563/2012-15 z dne 21. 3. 2013, s katero je sodišče tožbo tožnice zavrnilo. Njeno revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča pa je Vrhovno sodišče s sklepom X Ips 168/2013 z dne 30. 5. 2013 zavrglo. Kolikor je o zahtevku že bilo odločeno in je ta odločitev pravnomočna, tudi po presoji pritožbenega organa ni več pogojev za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka oziroma za to, da se zavaruje izpolnitev (prihodnje) obveznosti, ki bi izhajala iz pozitivno rešenega zahtevka za denacionalizacijo. Ker pa je v obravnavani zadevi zahteva za denacionalizacijo bila pravnomočno zavrnjena, tudi niso več izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo začasne odredbe na podlagi 68. člena predpisuje ZDen. Zato je prvostopenjski organ tudi po mnenju pritožbenega organa utemeljeno in zakonito izdal izpodbijani sklep. V zvezi s pritožbeni navedbami pa še izpostavlja, da je iz upravnih spisov sicer ugotoviti, da je bil izpodbijani sklep izdan, še preden je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da njeni reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča ni bilo ugodeno, vendar to na pravilnost in zakonitost v zadevi ni imelo vpliva, saj je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zaradi neizkazanega statusa državljanstva oseb, ki jim je bilo premoženje podržavljeno, kar je izhajalo tudi iz izdanih ugotovitvenih odločb o državljanstvu, glede slednjih pa je tožnica tudi izkoristila vsa redna in izredna pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna oz. ni uspela izpodbiti ugotovitev državljanskega statusa, ki izhajajo iz izdanih ugotovitvenih odločb o državljanstvu. S (ponovnim) ugovarjanjem zoper procesne in materialne nezakonitosti, ki naj bi bile storjene pri izdaji odločitev glede državljanskega statusa, pa v okviru odločitve o zahtevi za denacionalizacijo ni mogla in ne more biti uspešna, saj je po ustaljeni sodni praksi organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve.

Tožnica v tožbi navaja, da je naziranje glede uporabe materialne določbe 68. člena ZDen s strani prvostopnega organa napačno. Namen predmetne zakonske določbe je zavarovanje zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi. O zavarovanju zahtevka za vrnitev nepremičnin do pravnomočne odločitve predmetna zakonska določba ne govori, niti ga ne zahteva. Izpostavlja, da ima pravico izrabiti vsa pravna sredstva in jih bo tudi morala, saj glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 168/2013 z dne 30. 5. 2013 meritorne odločitve na območju Slovenije ni pričakovati. Pri tem so še vedno prisotni pogoji za zavarovanje bodoče odločitve o vloženem denacionalizacijskem postopku. Navaja tudi, da bo v primeru uspeha z izrednim pravnim sredstvom v samem denacionalizacijskem postopku nastal neznosen pravni položaj, ko bo stranki v postopku onemogočeno izbiranje oblike povračilnega zahtevka (povrnitve v naravi) in zagotavljanje lastninske pravice. Hkrati za samo odločitev o zavarovanju bodoče pravice pravno ni pomembno, kakšna je ocena o morebitnem uspehu izrednega pravnega sredstva s strani upravnega organa. V izpodbijanem sklepu in odločbi pritožbenega organa pa ni obrazložitve glede izpolnjevanja pogojev za nepriznavanje zavarovanja bodoče odločitve o vloženem denacionalizacijskem zahtevku. Izpostavlja, da se pritožbeni organ do pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb upravnega postopka ni opredelil in je potrdil prvostopenjsko odločitev s pavšalno ugotovitvijo, da je odločitev organa prve stopnje zakonita. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep v povezavi s pritožbeno odločbo spremeni tako, da se vzpostavi stanje v zemljiški knjigi, to je zaznamuje prepoved razpolaganja z nepremičnino parc. št. *221/0, zk. vl. št. 98, k.o. ..., podredno pa, da celotno zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu ali drugostopenjskemu upravnemu organu.

Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

Stranke z interesom C. D., E. in družba F. d.o.o., odgovora na tožbo niso podale.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnica.

V obravnavani zadevi je sporna pravilnost in zakonitost sklepa prvostopenjskega organa, s katerim je le-ta sklenil, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. *221/0, vpisani v zk. vložku št. 98, k.o. ..., izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja z nepremičnino, vpisana na podlagi sklepa Upravne enote Hrastnik št. D 363-9/93 z dne 7. 11. 2003. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je upravni organ prve stopnje dne 7. 11. 2013 izdal sklep št. D 363-9/93, s katerim je D., kot imetniku pravice uporabe, in C., kot ustanovitelju zavoda, na zemljišču parc. št. *221, stavbišče 141 m2, vl. št. 98, k.o. ..., prepovedal vsakršno razpolaganje z navedenim zemljiščem do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za denacionalizacijo (1. točka izreka) ter sklenil, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah pri vl. št. 98, k.o. ..., zaznamuje prepoved razpolaganja s parc. št. *221 do izbrisa te zaznambe (2. točka izreka). Navedeni sklep je postal pravnomočen 27. 11. 2003. O predmetni zahtevi za denacionalizacijo je bilo po podatkih upravnega spisa zadeve odločeno s prvostopenjsko odločbo Upravne enote Hrastnik št. 363 D-9/93-74 z dne 30. 6. 2011, s katero je bila zahteva za denacionalizacijo v celoti zavrnjena. Navedena odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo je postala pravnomočna 21. 3. 2013, ko je Upravno sodišče izdalo sodbo I U 563/2012, s katero je tožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Hrastnik z dne 30. 6. 2011 v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 14. 3. 2012 zavrnilo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom X Ips 168/2013 z dne 30. 5. 2013 zavrglo revizijo tožnice zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal po uradni dolžnosti na podlagi določbe 54. člena ZDen in 221. člena ZUP/86 v zvezi s 324. členom ZUP. Vendar pa sodišče sodi, da citirane določbe upravnemu organu ne dajejo podlage za izdajo takšnega sklepa. V ZDen namreč ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino.

To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. O vpisih v zemljiško knjigo (kot glavni vpisi so po 27. členu ZZK-1 opredeljeni vknjižba, predznamba in zaznamba) namreč po določbi prvega odstavka 120. člena ZZK-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenem s tem zakonom. Navedena določba ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. (glej tudi: sodba Upravnega sodišča I U 1842/2009 z dne 24. 8. 2010 in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 398/2010 z dne 10. 3. 2011). Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Takšen izbris zemljiškoknjižno sodišče opravi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 66. člena ZDen) na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86. Ker je bilo potrebno iz gornjega razloga izpodbijani sklep izreči za ničnega, sodišče tožbenih ugovorov ni vsebinsko presojalo.

Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep izreklo za ničnega na podlagi določbe 68. člena ZUS-1.