Jedro

Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na pogodbeni podlagi, ki je ni uspela dokazati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tudi materialnopravno pravilna. Listinski dokaz – računalniški izpis o telefonskem naročilu z dne 30. 3. 2009, kot enostranska listina, ne zadošča kot dokaz o ustnem naročilu CD programa. Dejstvo, da tožena stranka CD-ja (ki ga ni naročila), ni vrnila, pa glede na v tem postopku zatrjevani pravni temelj tožbenega zahtevka, ni odločilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 95262/2010 z dne 9. 7. 2010 v dajatvenem in stroškovnem delu izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki prisodi vse pravdne stroške tožeče. Navaja, da je svoje navedbe glede obstoja ustne pogodbe dokazala z listinskim dokazom in sicer listino o telefonskem naročilu, ki je nastala na podlagi telefonske komunikacije med strankama. V gospodarskih sporih je zaslišanje strank in prič le subsidiaren dokaz, saj se sicer obstoj poslovnih razmerij dokazuje z listinami. Listina vsebuje vse elemente pogodbe. Teh elementov v pogodbi si tožeča stranka gotovo ni izmislila sama in naročenega CD-ja ne bi poslala, če naročila ne bi bilo. Zaslišanje priče ne bi prispevalo k razjasnitvi dejanskega stanja, saj je povsem jasno, da bi priče vztrajale na trditvah, ki so podane v vlogah. Ni sporno, da je tožena stranka sporni CD prejela in bi ga lahko vrnila nazaj, če ga ne bi naročila, še zlasti ob dejstvu, da ji je bil način poslovanja tožeče stranke poznan. S tem bi odstopila od pogodbe in tožeča stranka ne bi zahtevala plačila pogodbe. Posledično se pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Navaja, da je žena toženca ob telefonskem pogovoru dne 30. 3. 2009 pristala le na to, da ji tožeča stranka pošlje neobvezujoč predračun. Tožena stranka predračuna ni prejela, produkta ni plačala in komercialni odnos ni nastal. Računalniški izpis ne vsebuje vseh elementov pogodbe. Leta 2010 je tožeča stranka toženi poslala predračun in enako bi morala tudi leto poprej. Po prejemu CD-ja je tožena stranka smatrala, da komercialni odnos nastane ob uporabi CD, njegovi aktivaciji, ki pa je vse do danes še ni izvedla. Tožena stranka tudi ni prejela računa, saj bi ga gotovo zavrnila, zato je produkt zavrnila šele s prejemom opomina.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je ob vpogledu v javno dostopne podatke AJPES ugotovilo, da je bila tožeča stranka 19. 2. 2013 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi B., d.o.o. Pritožbeno sodišče je kljub določbi iz 3. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbo na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP vsebinsko obravnavalo, saj so bila pred izbrisom opravljena vsa procesna dejanja v pritožbenem postopku (1). Pritožbo je namreč tožeča stranka vložila 4. 6. 2012, odgovor na pritožbo pa je tožena vložila 3. 7. 2012. 6. Tožeča stranka v postopku vtožuje plačilo CD programa L. na podlagi ustno sklenjene pogodbe. Program naj bi potrditvah tožeče stranke tožena telefonsko naročila dne 30. 3. 2009. Tožena stranka je v postopku zanikala obstoj ustno sklenjene pogodbe.

7. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je dokazno breme o obstoju ustno sklenjene pogodbe na tožeči stranki. Na podlagi dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, je v nadaljevanju ugotovilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati obstoja ustne pogodbe. Ocenilo je, da listinski dokaz – računalniški izpis o telefonskem naročilu z dne 30. 3. 2009, kot enostranska listina, ne zadošča kot dokaz o ustnem naročilu CD programa in presodilo, da bi tožeča stranka morala svoje trditve dokazati še z drugimi, bolj primernimi dokaznimi sredstvi, kot je zaslišanje potencialnih prič.

8. Pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo zmotno dokazno oceno računalniškega izpisa in utemeljujejo njegovo večjo dokazno vrednost, pritožbeno sodišče kot nedopustne zavrača, saj je skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP ocena pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenih dejstev, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti.

9. Za postopek je povsem nerelevantno, ali zaznamek o telefonskem razgovoru vsebuje vse elemente pogodbe, saj temelja vtoževanemu znesku ne predstavlja navedena listina kot pisna pogodba.

10. Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na pogodbeni podlagi, ki je ni uspela dokazati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tudi materialnopravno pravilna. Dejstvo, da tožena stranka CD-ja (ki ga ni naročila) ni vrnila, pa glede na v tem postopku zatrjevani pravni temelj tožbenega zahtevka, ni odločilno.

11. Ker s strani tožeče stranke uveljavljane in po uradni dolžnosti preizkušene kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154., 155. in 165. členu ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nima pravice do povračila stroškov pritožbenega postopka. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni opredeljeno zahtevala, niti jih ni izkazala, zato je tudi njeno zahtevo za povračilo le-teh pritožbeno sodišče zavrnilo.

(1) Prim. sodbo VS RS II Ips 410/2004, sodbo VS RS X Ips 1353/2006, sodba VS RS II Ips 460/2005.