Jedro

Združene pravde obdržijo samostojnost in ne pride do združitve zahtevkov. V primeru združitve več postopkov sodišče zato ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 5003/2011 z dne 9. 4. 2015 za plačilo za redni postopek v višini 28.725,00 EUR (I. točka izreka) in zavrglo ponovni predlog toženca za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek z dne 17. 4. 2015. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil toženec in navedel, da je bil v zadevi VI Pg 5003/2011 obravnavan zahtevek tožnika za plačilo zadržanih sredstev z vrednostjo spornega predmeta 2.685.298,00 EUR, toženec pa je v procesni pobot uveljavljal svoje nasprotne terjatve iz iste pogodbe oziroma projekta. Ugotovitev obstoja istih terjatev je uveljavljal s tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v postopku XI Pg 4665/2012, ki je bila pridružena vodilni predmetni zadevi VI P 5003/2011. Tekel je enoten postopek VI Pg 5003/2011, kot vrednost spornega predmeta se je ves čas navajal znesek 2.685.298,00 EUR. Sodišče je tožniku upoštevaje ta znesek odmerilo takso po tar. št. 1121 v višini 21.045,00 EUR. Tožencu pa je bila z izpodbijanim plačilnim nalogom drugače napačno odmerjena taksa za pritožbo v višini 29.955,00 EUR. V plačilnem nalogu in tudi v sklepu z dne 1. 7. 2014 (s katerim je bilo ugodeno odlogu plačila takse za pritožbo) je bila navedena vrednost spornega predmeta navedena 2.685.298,00 EUR.

3. Nadalje navaja, da bi plačilo tako visoke sodne takse ogrozilo poslovanje in obstoj toženca, zato ponovno predlaga, da se mu odobri obročno plačilo. Trdi, da je v ponovnem predlogu izkazal, da zaradi krize v gradbeništvu izjemno težko zagotavlja likvidnostna sredstva. Ponovni predlog je bil utemeljen z dodatnimi okoliščinami.

4. Pritožba ni utemeljena.

O ugovoru zoper plačilni nalog

5. Pritožnik v pritožbi ponavlja razloge, ki jih je navedel že v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 28.725,00 EUR. Sodišče je njegov ugovor zavrnilo, ker je ugotovilo, da je taksa pravilno odmerjena upoštevajoč, da je vrednost spornega predmeta po tožbi toženca XI Pg 4665/2012 (ki je bila združena z zadevo VI Pg 5003/2011) 4.252.910,40 EUR. To ni sporno, pritožnik se zavzema le za to, da bi se taksa odmerila od „enotne“ vrednosti spornega predmeta 2.685.298,00 EUR, pri tem pa še upoštevalo, da je tožnik v združenem postopku že plačal 19.000,00 in je pritožnik dolžan plačati le razliko do (največ) 28.725,00 EUR.

6. Navedeno pritožbeno stališče je zmotno. Združene pravde obdržijo samostojnost in ne pride do združitve zahtevkov. V primeru združitve več postopkov sodišče zato ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje tudi ni pomembno, da se je v pisanjih sodišča tudi po združitvi zadev navajala vrednost spornega predmeta 2.685.298,00 EUR O predlogu za odlog oziroma obročno plačilo takse

7. Sodišče prve stopnje je toženčev ponovni predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek z dne 17. 4. 2015 z izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je bilo o takem predlogu odločeno že s sklepom z dne 22. 10. 2012, z njim pa plačilo takse pa odloženo do izdaje odločbe.

8. Pritožnik trdi, da je v novem predlogu izkazal likvidnostne težave in ga utemeljil z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.

9. V skladu z 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).

10. V obravnavani zadevi je bilo o pritožbi toženca zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 5003/2011 z dne 4. 3. 2014 že odločeno s sodbo Višjega sodišče v Kopru Cpg 310/2014 z dne 15. 1. 2015. Pritožba toženca je bila zavrnjena in postopek je pravnomočno končan. Ponovni predlog za obročno plačilo sodne takse je pritožnik vložil po tem, ko je skupaj z odločbo višjega sodišča prejel tudi nalog za plačilo sodne takse v zvezi s sklepom z dne 22. 10. 2012, s katerim je bilo plačilo takse za postopek odloženo do izdaje (pravnomočne) odločbe.

11. Glede na navedeno je ponovni predlog za obročno plačilo takse nedovoljen že zato, ker niso (več) izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Taksa ni (več) procesna predpostavka, zato ni podlage za vsebinsko presojo ali so se premoženjske okoliščine pritožnika bistveno spremenile od izdaje sklepa z dne 22. 10. 2012. Že zato je sodišče prve stopnje ponovni predlog pravilno zavrglo.

12. Pritožbeno sodišče še dodaja, da so tudi sicer neutemeljene pritožbene navedbe, da je bil ponovni predlog utemeljen z drugimi in dodatnimi okoliščinami in je zato dopustno ponovno odločanje. Pritožnik se je v ponovnem predlogu za obročno plačilo takse v glavnem le na splošno skliceval na krizo v gradbeništvu in manjše število sklenjenih prodajnih pogodb s končnimi kupci stanovanj. Zadovoljivo konkretizirana je bila le trditev o negativnem poslovnem izidu v letu 2014, ki pa sama po sebi tudi ne zadošča izkaz bistveno spremenjenih okoliščin v celotnem obdobju od izdaje sklepa o odlogu plačila sodne takse (22. 10. 2012) do izdaje odločbe (15. 1. 2015).

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).