Jedro

Če mladoletnik, ki je kaznivo dejanje storil kot starejši mladoletnik, med postopkom do pravnomočnosti sklepa o izreku vzgojnega ukrepa postane polnoleten, mu navodil in prepovedi kot samostojnega vzgojnega ukrepa ni več dopustno izreči.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbah se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek proti starejšima mladoletnikoma A. A. in B. B. na podlagi drugega odstavka 483. člena ZKP ustavi.

II. Oškodovanca C. C. se s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 100,00 EUR napoti na pravdo.

III. Stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki starejših mladoletnikov ter nagrada in potrebni izdatki zagovornikov obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju starejšima mladoletnikoma A. A. in B. B. na podlagi 1., 6. in 8. točke drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 izreklo vzgojna ukrepa navodil in prepovedi, in sicer: (1) opravičiti se oškodovancem C. C., D. D., družbi E. ... in F. F. ter (2) opraviti delo v korist humanitarne organizacije ali lokalne skupnosti v obsegu 240 ur v obdobju največ šest mesecev; starejšemu mladoletniku B. B. pa še navodilo obiskovati psihološko oziroma drugo ustrezno posvetovalnico. Odločilo je, da sme navedeni vzgojni ukrep trajati najmanj eno leto in ne dlje kot tri leta. Nadalje je odvzelo vse zasežene ponarejene bankovce, starejšemu mladoletniku A. A. pa je odvzelo premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, tj. denar v znesku 200,00 EUR, zasežen pri hišni preiskavi dne 29. 10. 2021. Oškodovanca C. C. je po 484. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, medtem ko stroški tega postopka, vključno z nagrado in potrebnimi izdatki zagovornice, ki je bila starejšemu mladoletniku B. B. postavljena po uradni dolžnosti, obremenjujejo proračun.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili: - zagovorniki starejšega mladoletnika A. A. „zaradi kazenske sankcije“. Predlagali so, da višje sodišče mladoletniku naloži delo v korist humanitarne organizacije ali lokalne skupnosti v trajanju 78 ur v obdobju največ šest mesecev; - zagovornica starejšega mladoletnika B. B. „zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah“. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni.

3. Na pritožbi je odgovorila okrajna državna tožilka G. G. z Okrožnega državnega tožilstva v Celju in navedla, da se državno tožilstvo strinja s pritožbeno izpostavljenimi nepravilnostmi, vezanimi na izrek navodila oprave del v korist humanitarne organizacije ali lokalne skupnosti, in s potrebo po odpravi teh nepravilnosti.

4. Izpodbijani sklep je bilo treba spremeniti po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je starejšima mladoletnikoma izreklo vzgojna ukrepa navodil in prepovedi po 1., 6. in 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ, torej navodila in prepovedi kot samostojni vzgojni ukrep. V času odločanja višjega sodišča sta oba mladoletnika že postala polnoletna, natančneje A. A. ..., B. B. pa ... KZ v prvem odstavku 93. člena določa, da se sme polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakona denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakona pa tudi mladoletniški zapor. Navodil in prepovedi kot samostojnega vzgojnega ukrepa v takšnem procesnem položaju ni več dopustno izreči, saj bi v nasprotnem sodišče prekršilo kazenski zakon na način iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP.

6. Pritožbeno sodišče seveda ne more izreči nobene od dopustnih kazenskih sankcij iz prvega odstavka 93. člena KZ, saj pritožba v škodo starejših mladoletnikov ni bila vložena (prvi odstavek 486. člena ZKP), glede na spisovne podatke pa tudi razlogov za postrožitev sankcij ni. Morebitna postrožitev zaradi načela prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP ne bi bila dopustna niti v ponovljenem postopku po razveljavitvi izpodbijanega sklepa, zato je jasno, da mladoletnikoma v predmetnem postopku ni več mogoče izreči nobene sankcije. Posledično je pritožbeno sodišče sklep po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek proti mladoletnikoma na podlagi drugega odstavka 483. člena ZKP ustavilo. Na (sicer utemeljene) pritožbene navedbe zagovornikov, ki so v tej situaciji postale nerelevantne, ni odgovarjalo. Odločba o napotitvi oškodovanca C. C. na pravdo s premoženjskopravnim zahtevkom temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, odločba o stroških tega postopka pa na prvem odstavku 96. člena ZKP, oboje v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP.