Jedro

Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP mora sodišče dosledno upoštevati takrat, kadar se postopek začne s tožbo. Kadar pa se pravda nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojnih listin, pa zadošča, da tožnik v dopolniti tožbe navede le dejstva, ki se nanašajo na terjatve iz tistih posameznih verodostojnih listin (računov), katerim je dolžnik v ugovoru obrazloženo oporekal. Taka je tudi sodna praksa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Tožnica, takrat še kot upnica, je vložila predlog za izvršbo na podlagi petih računov kot verodostojnih listin. Na podlagi tega predloga je izvršilno sodišče 17. 3. 2022 izdalo sklep o izvršbi, proti kateremu je toženka (takrat še dolžnica) pravočasno ugovarjala. V ugovoru je navedla, da je _razlog za neplačilo zapadlih obveznosti_ _neusklajen IOP_ (izpisek odprtih postavk), ki ga je priložila k ugovoru. Sodišče prve stopnje je 21. 4. 2022 ta ugovor štelo kot obrazložen in sklep o izvršbi razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. V nadaljevanju postopka je nato sodišče s sklepom z dne 2. 6. 2022 (list. št. 22-23) tožnico pozvalo, naj dopolni tožbo tako, da navede _določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev, dejstva, na katere opira tožbeni zahtevek_ ter med drugim_, da predloži dokaze, s katerimi se zatrjevana dejstva ugotavljajo._ Zapisalo je tudi, da bo, _če v danem roku tožbe ne bo dopolnila, tožbo zavrglo_. Na ta poziv je tožnica 14. 6. 2022 odreagirala z dopolnitvijo tožbe (list. št. 24-25), v kateri je ponovno citirala račune iz predloga za izvršbo, skupaj z zneski in datumi izdaje ter datumi zapadlosti računov. K temu je dodala, (1) da zahteva _povrnitev neplačanih zapadlih obveznosti na podlagi verodostojne listine in (2) da sta s toženko 5. 5. 2022 stanje uskladili, kar dokazuje potrjen izpis IOP tega dne._

2. To vlogo je sodišče prve stopnje s pozivom z dne 22. 6. 2022 (list. št. 27-28) vročilo toženki. Pojasnilo ji je, da lahko nanjo v 8 dneh obrazloženo odgovori. Pozvalo jo je tudi, naj navede pravno relevantna dejstva in da bo sodišče, če bo ugotovilo, da med strankama dejansko stanje ni sporno, izdalo odločbo, ne da bi razpisalo narok za glavno obravnavo.

3. Vendar na ta poziv toženka ni reagirala. Sodišče prve stopnje pa je tožnici 26. 7. 2022 (list. št. 30) poslalo dopis, da tožba ni sklepčna, ker iz trditev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Pozvalo jo je, naj v osmih dneh navede, na čem temelji oziroma iz kakšnega razmerja izvira njena terjatev do toženke. K temu je dodalo, da bo sicer zaradi nesklepčnosti tožbe tožbeni zahtevek zavrnilo.

4. Tožnica je sodišču odgovorila z e-sporočilom z dne 1. 8. 2022 (list. št.31). Navedla je, da je tožbi priložila fotokopije računov, iz katerih je razvidno, da _gre za prodajo blaga toženki, ki pa blaga ni plačala._ Sodišče je prosila za pojasnilo, kaj mora navesti, na čem temelji terjatev (ali je potrebno samo napisati, da gre za prodajo blaga).

5. Že naslednjega dne je sodišče tožnici prav tako odgovorilo z e-pojasnilom (list. št. 32), da so računi zgolj dokaz tožničinih trditev in da v trditvah manjka navedba, iz kakšnega razmerja računi izvirajo.

6. Nato je tožnica z vlogo z dne 5. 8. 2022 (list. št. 33-34) še enkrat ponovila navedbe iz vloge z dne 14. 6. 2022 ter k temu dodala, da _terjatev izhaja iz prejetih naročil s strani toženke in da so bila ta naročila realizirana, za kar je toženki izstavila račune._ Navedla je tudi, da _je toženka IOP z dne 5. 5. 2022 potrdila_ in zavzela stališče, da ni več nobene ovire za plačilo zapadlih obveznosti.

**Izpodbijani sklep**

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. V obrazložitvi se je sklicevalo na določilo drugega odstavka 62. člena ZIZ, po katerem se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Povzelo je določilo prvega odstavka 180. člena ZPP, ki predpisuje elemente tožbe in pojasnilo, da je tožnico s sklepom z dne 2. 6. 2022 (list. št. 22-23) pozvalo, naj tožbo dopolni tako, kot je pojasnjeno v 1. točki obrazložitve tega sklepa. Povzelo je tudi vlogo tožnice z dne 14. 4. 2022 (list. št. 24 - 25) in tiste z dne 5. 8. 2022 (list. št. 33-34). Nato pa zapisalo, da tožnica tožbe ni dopolnila tako, da bi bila ta sposobna za obravnavanje v smislu 180. člena ZPP, saj ni navedla dejstev v zvezi z življenjskim dogodkom, na katerega veže nastanek svoje terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Tako dejstev ni individualizirala na način, ki omogoča razlikovanje od drugih zahtevkov ali historičnih dogodkov. Svojo odločitev je oprlo na četrti odstavek 180. člena ZPP.

**Pritožba tožnice**

8. Proti temu sklepu je tožnica po svoji pooblaščenki prof. dr. A. A. vložila pravočasno pritožbo. V tej pritožbi se je pooblaščenka predstavila kot žena direktorja tožnice, ki pro bono zastopa podjetje svojega moža. Navedla je, da je diplomirana pravnica s pravniškim državnim izpitom, doktorica pravnih znanosti in redna profesorica na Pravni fakulteti ... Sodišču prve stopnje je očitala, da je navedlo, da ni zatrjevala dejstev v zvezi z življenjskim dogodkom, na katerega veže nastanek svoje terjatve, čeprav je predložila dokazila o neplačilu in sicer račune in dobavnice, ki vsebujejo vse elemente, potrebne za izdajo sodbe. Nasprotovala je tudi stališču sodišča prve stopnje, da ne more zgolj na podlagi izdanih računov presoditi, ali jih je bila tožnica upravičena izdala ali ne. Sklicevala se je OZ in na običajno poslovanje, ki poteka tako, da stranka kar po telefonu naroči dostavo določenega blaga, da zaposleni to blago dostavijo, da so na dobavnici navedeni podatki o tem, kateri proizvodi so bili naročeni, da so bili izročeni, kdaj so bili izročeni in na kakšen način so bili naročeni ter da je na tej podlagi tožnica toženki izdala račune, ki jih je toženka priznala. Ta je potrdila tudi IOP. Opomnila je, da je tožnica sodišče vpraševala, če je to tisto, kar potrebuje oziroma naj jo sodišče obvesti, če je potrebno še kaj drugega in zavzela stališče, da je tudi v gospodarskih sporih sodišče dolžno komunicirati z nepravnikom v razumljivem jeziku. Zavzela je tudi stališče, da je bilo sodišču povsem jasno, da je toženka blago prejela in da sodišče ni ravnalo pravilno, ker je izdalo izpodbijani sklep.

9. Na vročeno pritožbo toženka ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

10. Pritožba je utemeljena.

11. Zmotno je pritožbeno stališče, da mora sodišče tudi v gospodarskih sporih strankam nuditi popolnoma konkretno pravno pomoč1 pri oblikovanju tožbe. Od vodstva gospodarske družbe, ki kot samostojni subjekt nastopa na trgu, se skladno z določilom prvega odstavka 263. člena v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1 pričakuje, da pri opravljanju svojih nalog ravna s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika. Minimum te skrbnosti v pravdi pa je bodisi presoja, da je tožba nepopolna, bodisi presoja, da ustreznega znanja s področja pravdnega postopka družba oziroma njeni pooblaščenci nimajo, v vsakem primeru pa ustrezno ukrepanje. Tolikšna pomoč, kot jo pričakuje pritožnica, pa po prepričanju pritožbenega sodišča krši načelo enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS.

12. Vse drži, kar je o nepopolnosti tožbe in o dolžnosti tožnice v postopku, ki se nadaljuje v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, ob sklicevanju na 180. člen ZPP, zapisalo sodišče prve stopnje. Zato je ogorčenje pritožnice nad poslovanjem sodišča prve stopnje neutemeljeno. Preseneča toliko bolj, ker ima pooblaščenka očitno izvrstno pravno znanje, saj je v pritožbi izpostavila številne atribute, ki tak zaključek utemeljujejo, zastopa pa stališče, ki mu ni mogoče pritrditi: da je dolžnost sodišča, da na dejansko stanje sklepa zgolj iz predložnih dokazov.

13. Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP je jasno. Tožba mora poleg ostalih sestavin, obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Drži tudi prvostopenjsko pojasnilo, da predlog za izvršbo dejstev ne vsebuje. Zato je prvo sodišče na načelni ravni postopalo pravilno, ko je tožnico pozvalo k dopolnitvi tožbe2. Kadar tožba ni popolna, to je takrat, kadar ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, mora sodišče na podlagi prvega odstavka 180. člena ZPP tožnika pozvati, naj jo dopolni. In če ta tožbe v danem roku ne popravi, jo sodišče v skladu z določilom petega odstavka 108. člen ZPP zavrže. 14. Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP mora sodišče dosledno upoštevati takrat, kadar se postopek začne s tožbo. Kadar pa se pravda nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojnih listin, pa zadošča, da tožnik v dopolniti tožbe navede le dejstva, ki se nanašajo na terjatve iz tistih posameznih verodostojnih listin (računov), katerim je dolžnik v ugovoru obrazloženo oporekal. Taka je tudi sodna praksa.3

15. V tem postopku je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da toženka terjatvam iz vtoževanih računov niti ni ugovarjala, saj je navedla le, da je razlog za _neplačilo zapadlih obveznosti_ neusklajen IOP. Torej terjatve iz vtoževanih računov zanjo niso sporne. Moti pa jo neusklajen IOP.

16. V Dopolnitvi tožbe (list. št.25) je tožnica trdila, da je stanje s toženko uskladila 5. 5. 2022, kar je _po tistem,_ ko je 15. 3. 2022 vložila predlog za izvršbo. Ne glede na to je vztrajala pri plačilu istega zneska. Ni pa pojasnila, kako je to možno. Ni navedla tistih dejstev, ki kažejo na to, da je njen tožbeni zahtevek utemeljen v celoti, torej tudi v tistem delu, kateremu se je toženka upirala z navedbo, da IOP ni usklajen, pa karkoli naj bi že to pomenilo. Ker navedb o tem tožnica ni podala, je tožba ostala nepopolna. Zato bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bi po prejemu te dopolnitve tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje zavrglo. Vendar ni ravnalo tako.

17. Kljub določilu prvega odstavka 276. člena ZPP, po katerem sodišče toženi stranki vroči v odgovor le popolno tožbo, je _Dopolnitev tožbe_ (list št. 24 - 25) vročilo toženki. Hkrati jo je pozvalo, naj nanjo obrazloženo odgovori.

18. Na _Dopolnitev tožbe pa_ toženka ni odgovorila. Iz tega sledi, da je soglašala z navedbami tožnice o uskladitvi IOP (prim. 212. člen in drugi odstavek 214. člena). Zato bi na tej točki sodišče prve stopnje lahko odločilo o tožbenem zahtevku, pa čeprav (za razumljivost sodišču) brez manjkajočih trditev o tem, zakaj tožnica meni, da je, upoštevajoč datum vložitve izvršilnega predloga in datum uskladitve IOP, tožbeni zahtevek utemeljen v celotnem znesku.

**Zaključek**

19. V tej pravdi je sodišče prve stopnje razpolagalo s skrajno skopimi vlogami tožnice, ki niso izpolnjevale standarda popolne tožbe v smislu 180. člena ZPP, na drugi strani pa s skrajno neaktivnostjo toženke, ki utemeljenosti vtoževanih računov ni ugovarjala. Branila se je, kot rečeno, le z navedbo, da _zapadlih_ obveznosti _ne plača zato, ker IOP ni usklajen._ Zato bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če tožnice ne bi pozivalo k utemeljitvi tožbenega zahtevka, oprtega na račune, pač pa _k odgovoru na toženčevo ugovorno navedbo_. Na to navedbo je tožnica v vlogi z dne 14. 6. 2022, pa tudi v tisti z dne 5. 8. 2022 komaj zadovoljivo odgovorila. Vendar, ker na nobeno od teh vlog tudi toženka ni odgovorila, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa neenako obravnavalo pravni stranki. Od tožnice je zahtevalo, da navede tudi historični dogodek, ki predstavljali podlago za izdajo vsakega posameznega računa, čeprav jim toženka ni oporekala, tožbo pa je kot vlogo nesposobno za obravnavanje zavrglo, pa čeprav je v vlogi z dne 22. 6. 2022, naslovljeni na toženko (list. št. 27 - 28) zapisalo, da takrat, kadar dejansko stanje ni sporno in ni drugih ovir za izdajo odločbe, o zadevi odloči brez naroka.

20. Zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja pravdnih strank je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo. Iz tega sledi, da bo sodišče prve stopnje moralo meritorno odločiti o tožbenem zahtevku.

1 Primerjaj tretji odstavek pritožbe na 4. strani 2 Poziv z dne 2. 6. 2022 (list. št. 22-23) 3 VSL II Cpg 1466/2015 z dne 17. 12. 2015, I Cpg 570/2017 z dne 5. 7. 2017, I Cpg 264/2016 z dne 5.5.2016