Jedro

Če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, mora glede na 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se prizna in izvrši odločba prekrškovnega organa v Nemčiji – Kreis Warendorf, Straßenverkehrsamt, Verkehrsbußgeldstelle, št. 410011312755, z dne 7. 7. 2021, ki je postala pravnomočna dne 28. 7. 2021, zoper storilca A. A., EMŠO ..., roj. ... na Hrvaškem, državljana Hrvaške, stanujočega ... (I. točka izreka), ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo prekrškovnega organa v Nemčiji spoznan za odgovornega storitve prekrška v skladu s členom 41, odstavkom 1, v povezavi s prilogo 2, členom 49. Cestnoprometnega zakonika (StVO); členom 24 Zakona o cestnem prometu (StVG), točka 11.1.4 kataloga denarnih kazni (Bußgeldkatalog Bkat), zato je dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 70,00 EUR ter stroške postopka v višini 29,40 EUR, skupaj 99,40 EUR, po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa. V kolikor denarne sankcije in stroškov postopka v roku ne bo plačal, se bodo izterjali prisilno (II. točka izreka) ter sklenilo, da lahko storilec po poteku roka za plačilo, pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in poizvedbo pri pristojnem organu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba tujega prekrškovnega organa z dne 7. 7. 2021, ki je postala pravnomočna dne 28. 7. 2021, prizna in izvrši. 6. Storilec je v pritožbi zatrjeval plačilo v tem postopku izterjevanega zneska ter pojasnjeval, da je plačani znesek višji (114, 50 EUR), ker je plačal z zamudo po opominu. Priložil je dokazilo o plačilu z dne 6. 12. 2021. 7. Če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, mora glede na 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje je sicer po prejemu pritožbe vpogledalo v potrdilo o plačilu ter glede na uradni zaznamek na l. št. 30 spisa brez ustreznih preverjanj zaključilo, da je storilec plačal kazen drugemu organu in na drug TRR, kot pa je naveden na plačilnem nalogu.

Kljub zapisanemu uradnemu zaznamku pa pritožbeno sodišče ob izostanku opravljenih poizvedb ne more z gotovostjo zaključiti, da se v pritožbi zatrjevano in izkazano plačilo ne nanaša na v tem postopku izvrševani znesek. Po vpogledu v plačilni nalog z dne 29. 4. 2021 namreč sodišče druge stopnje ugotavlja, da je račun, kamor je potrebno nakazati globo in stroške postopka prečrtan, prav tako pa ni mogoče brez opravljenih poizvedb z gotovostjo izključiti, da je v Nemčiji morebiti po poslanem opominu, organ plačila drug kot organ izdaje plačilnega naloga.

9. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo pred sprejemom ponovne odločitve pozvati tuj prekrškovni organ, naj se opredeli, ali se izkazano plačilo zneska 114,50 EUR na dan 6. 12. 2021 morebiti nanaša na v tem postopku izvrševano terjatev.