Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar gre za kumulacijo nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih ali pravnih podlagah, je treba navesti oziroma ugotoviti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka za razveljavitev menjalne pogodbe z dne 8.12.1997, sklenjene med prvim tožencem in drugo toženko, in izselitev iz stanovanja v pritličju in kletnih prostorih v Ljubljani. V delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, naj se razveljavita darilni pogodbi z dne 14.11.1996 in 24.3.1997, je tožbo zavrglo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.
Zoper to sodbo in sklep je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenim zahtevkom ugodi. Meni, da sta nižji sodišči napačno uporabili določila Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo izpodbojnost oziroma ničnost pravnih poslov. Sporna menjalna pogodba nasprotuje temeljnim moralnim načelom, saj je bila sklenjena iz razloga, da bi se prvi toženec izognil obveznostim, ki jih je imel do darovalke F. P. Izpolnjeni so vsi pogoji za uporabo instituta preklica darila zaradi velike nehvaležnosti. Tožeča stranka je tožbo za razveljavitev darilne pogodbe vložila pravočasno.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je s tožbo objektivno kumulirala štiri nedenarne tožbene zahtevke: za razveljavitev menjalne pogodbe med tožencema; za izpraznitev stanovanja in za razveljavitev dveh darilnih pogodb med pravno prednico tožeče stranke in prvim tožencem. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., ZPP).
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta označila z 2.100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR). Kadar gre za kumulacijo nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih ali pravnih podlagah, je treba navesti oziroma ugotoviti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Nastale situacije v tej fazi postopka ni mogoče sanirati z izpeljavo postopka po 108. členu ZPP, saj bi vrnitev tožbe v popravo z namenom, da tožeča stranka diferencirano navede vrednost spornega predmeta, ogrozila enakopravnost strank v postopku.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).