Jedro

Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, kot to napačno razume pritožnica, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. V predmetni zadevi je to pravno razmerje obveznost pritožnice kot poroka in zastavnega dolžnika za obveznosti S-T. d.o.o. do predlagatelja iz naslova posojilnih pogodb, leasing pogodb, regresnih pravic in danih poroštev. Zato v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano. Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi šele vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku morebitne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, bi lahko uveljavljal poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje. Zato ni pomembno, ali v tem trenutku že obstaja kakšna terjatev predlagatelja do pritožnice in tudi ne v kakšni višini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep, s katerim je bila na nepremičninah, last nasprotnega udeleženca dovoljena vknjižba maksimalne hipoteke v korist predlagatelja.

2. Zoper sklep se nasprotna udeleženka pritožuje. Meni, da Pogodba o ustanovitvi maksimalne hipoteke z dne 29.9.2017 ne more biti podlaga za vpis v zemljiško knjigo, saj ne izpolnjuje pogojev iz 29. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Vsebina zavezovalnega posla in intabulacijske klavzule sta namreč nejasni in nedoločni. Iz pogodbe ni razvidno, kdo je dolžnik, in zakaj naj bi pritožnica odgovarjala za tuje dolgove, ni razvidna vrsta, višina in zapadlost dolga. Iz preambule pogodbe ni razvidno, zakaj je njen podpisnik tudi D. P.. Dodatna kontradiktornost te pogodbe je v tem, da naj bi bila sestavljena v 6 izvodih, pri čemer ni razvidno, komu naj bi bili namenjeni trije izvodi. Pritožnica sklepa, da so bile pogodbene stranke očitno še neke tri osebe, ki so upniki predlagatelja, hipoteka pa nato ni bila vpisana v korist teh treh oseb. Podrejeno pritožnica meni, da je vpis materialnopravno zmoten, saj je zavezovalni pravni posel, to je pogodba o ustanovitvi maksimalne hipoteke ničen, ker nasprotuje moralnim pravilom. V nadaljevanju pritožnica pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju pogodba nična. V zvezi s tem predlaga tudi številne dokaze. Podrejeno meni, da je pogodba najmanj izpodbojna zaradi napak volje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, kot to napačno razume pritožnica, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. V predmetni zadevi je to pravno razmerje obveznost pritožnice kot poroka in zastavnega dolžnika za obveznosti S-T. d.o.o. do predlagatelja iz naslova posojilnih pogodb, leasing pogodb, regresnih pravic in danih poroštev. Povedano pomeni, da v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano. Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi šele vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku morebitne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, bi lahko uveljavljal poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje. Zato ni pomembno, ali v tem trenutku že obstaja kakšna terjatev predlagatelja do pritožnice in tudi ne v kakšni višini. Znesek 600.000 EUR glede na vse povedano ne pomeni, da obstaja terjatev v takšni višini, temveč predstavlja le najvišji znesek zavarovanja.

5. Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti, ki pomeni tudi, da zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati ničnosti zavezovalnega pravnega posla. Taka je tudi izrecna določba petega odstavka 149. člena ZZK-1. Če pritožnica meni, da je pogodba, ki je podlaga vpisu, nična, bo morala ničnost (ali izpodbojnost) te pogodbe uveljavljati v pravdnem postopku. Če bo v tem postopku uspela, bo lahko dosegla izbris maksimalne hipoteke.

6. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).