Jedro

Tožena stranka v roku 60 dni ni odločila o vlogi tožeče stranke, da izda dovoljenje za poslovanje hranilnice. Tudi v naknadnem roku 7 dni ni odločila. Ker se šteje, da je odločila nepravilno, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o vlogi tožeče stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da odloči o vlogi tožeče stranke z dne 24.6.1992.

Obrazložitev

Tožniki so zaradi molka tožene stranke po 2. odstavku 26. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabiti v Sloveniji, vložili tožbo, v katere tožbenem predlogu so zahtevali, da sodišče tožbi ugodi in ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poslovanje hranilnice in posojilnice. Podrejeno so tožniki zahtevali, da sodišče tožbi ugodi in naloži toženi stranki, da kot organ prve stopnje odloči v korist tožečih strank. Navajali so, da so pri toženi stranki, v skladu z zakonom o Banki Slovenije in zakonom o bankah in hranilnicah, vložili vlogo za izdajo dovoljenja za poslovanje hranilnice. Ker tožena stranka v predpisanem roku ni odločila, so vložili novo zahtevo, vendar tudi po tem tožena stranka ni odločila v sedmih dneh. Zato so sprožili ta upravni spor.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da je Svet banke Slovenije na 20. seji dne 24.6.1992 sprejel sklep o začasnem moratoriju za izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za poslovanje hranilnic, ker je menil, da z zakonom določena višina ustanovitvene vloge ne zagotavlja rentabilnega in varnega poslovanja. Vsebinsko vloga tožene stranke ni bila obravnavana. Iz 76. člena zakona o bankah in hranilnicah izhaja, da lahko Banka Slovenije ne izda dovoljenja za poslovanje hranilnice. Zato je Banka Slovenije tožečo stranko le obvestila o odločitvi sveta, ne da bi izdala zavrnilno odločbo. O vlogi tožeče stranke bo odločeno takoj, ko bo sprejet nov zakon o hranilnicah. Zahtevek v tožbi je nepravilen, ker sodišče ne more prevzeti pristojnost ustanavljanja hranilnic. Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožbi je bilo treba ugoditi.

V 67. členu zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je določeno, da pri odločanju o pravicah in obveznostih pravnih oseb postopa Banka Slovenije po zakonu o splošnem upravnem postopku, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. V zakonih ni drugače določeno, kar pomeni, da je v tem sporu uporabiti določbe zakona o upravnih sporih. Ta v 26. členu določa takoimenovani molk organa in pravice stranke, da sproži upravni spor, če pristojni organ ne odloči v predpisanem roku.

Tožeča stranka je dne 24.6.1992 vložila vlogo za izdajo dovoljenja po 77. členu zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) za opravljanje poslov hranilnice. Tožena stranka ni odločila v šestdesetih dneh, zato je tožeča stranka dne 25.8.1992 pri toženi stranki vložila urgenco v smislu 26. člena zakona o upravnih sporih. V dopisu z dne 8.7.1992 je tožena stranka obvestila tožnike o sklepu o moratoriju z dne 24.6.1992 in predlagala, da umaknejo vlogo za izdajo dovoljenja. Smiselno enaka je vsebina dopisa tožene stranke z dne 28.7.1992, v svojem odgovoru pa priznava, da o vlogi tožnikov ni odločila.

Sodišče na podlagi prej navedenih dejstev ugotavlja, da so dani formalni pogoji za začetek upravnega spora po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 26. člena zakona o upravnih sporih. Potekel je z zakonom predpisani rok za izdajo odločbe, tožniki so poslali novo zahtevo za odločitev, tožena stranka pa tudi v nadaljnjih sedmih dneh ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom, oziroma negativno odločbo. S takšnim ravnanjem tožene stranke so bile prizadete pravice tožnikov, ki so vložili vlogo za dovoljenje za poslovanje hranilnice. Ker torej tožena stranka ni odločila o pravici tožnikov, je sodišče moralo tožbi ugoditi in odločiti kot v izreku.

V 5. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih lahko sodišče, če spozna, da je tožba vložena po 26. členu zakona in da je upravičena, s sodbo tožbi ugodi in naloži pristojnemu organu kakšno odločbo naj izda. Ker tožena stranka o vlogi tožnikov ni odločila, je sodišče lahko odločilo le tako, kot je navedeno v izreku te sodbe. Drugačni tožbeni predlogi zato niso sprejemljivi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni navedla, na kakšno pravno podlago je oprla svoj sklep o moratoriju z dne 24.6.1992, zato sodišče tega ugovora ni obravnavalo.