Jedro

O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Pritožbeni stroški v znesku 12.081,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2000 dalje do plačila, so nadaljnji izvršilni stroški upnika.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, ker upnik v določenem 8-dnevnem roku ni plačal predujma za izvršilne stroške. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je na sodišče naslovil predlog za predložitev seznama dolžničinega premoženja in za podaljšanje roka za plačilo predujma. Sodišče upnikovemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma do predložitve seznama dolžničinega premoženja ni sledilo, temveč je rok podaljšalo le za 8 dni, kar je bilo za upnika povsem nesmiselno. Če dolžnica nima premoženja, pomeni rubež nepremičnin za upnika le dodaten strošek, ki ne pripomore k poplačilu. Upnik bo po predložitvi seznama dolžničinega premoženja lahko ocenil, ali je nadaljevanje izvršbe sploh smiselno ali pa bo predlagal poleg ali namesto rubeža drugo sredstvo izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče je z izpodbijanim sklepom to možnost upniku odvzelo in mu onemogočilo morebitno poplačilo. Pritožnik na dopis sodišča o 8 dnevnem podaljšanju roka z dne 26.5.2000 ni imel pravnega sredstva, zato mu sodišče ne more očitati neaktivnosti. Zaradi navedenega upnik predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da s postopkom nadaljuje, dolžnici pa naloži v plačilo še stroške pritožbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje. Pritožba je utemeljena. V skladu z določbo tretjega odstavka 38. člena ZIZ sodišče ustavi izvršbo, če upnik v določenem roku ne da predujma za izvršilne stroške, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi bi moral upnik predujem založiti do 31.5.2000, česar po ugotovitvi sodišča prve stopnje res ni storil. Vendar pa je že 25.5.2000, torej pred iztekom določenega roka, predlagal, da sodišče dolžnici naloži predložitev seznama njenega premoženja. Predlagal je tudi, da sodišče rok za plačilo predujma podaljša do predložitve seznama dolžničinega premoženja. Sodišče prve stopnje je dolžnici z odredbo z dne 26.5.2000 naložilo, da mora v 15 dneh predložiti seznam svojega premoženja (v zvezi z vročitvijo omenjene odredbe dolžnici pritožbeno sodišče le opozarja, da morajo biti za vročitev s pritrditivjo na sodno desko podani pogoji iz 145. člena ZPP). O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma pa sodišče prve stopnje ni odločilo. Dopis namreč ni odločba s katero sodišče odloči o predlaganem podaljšanju roka (uporaba določbe 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poleg tega pa je sodišče prve stopnje v dopisu z dne 26.5.2000 rok za plačilo predujma podaljšalo le za 8 dni, šteto od dneva prejema dopisa; predloga za podaljšanje roka do predložitve seznama dolžničinega premoženja pa ni zavrnilo, oz. o njem niti ni odločalo. Glede na to pa pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje (ob pravilni uporabi določbe 110. člena ZPP) odločiti o predlogu upnika za podaljšanje roka za plačilo predujma do predložitve seznama dolžničinega premoženja. V skladu z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnica upniku povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik je upravičen do povračila nagrade odvetniku za sestavo pritožbe ter za poročilo stranki v skladu z Odvetniško tarifo, in sicer v znesku 9.900,00 SIT (pri vrednosti odvetniške točke 90,00 SIT) povečanem za 19% davka na dodano vrednost, ter do povračila 300,00 SIT materialnih stroškov.