Jedro

Stranka postopka (v procesnem smislu) v pravdnem postopku je tisti, ki od sodišča zahteva varstvo svojih pravic (tožnik), ter tisti, proti kateremu je to pravno varstvo zahtevano (toženec), kar preneseno na samostojni postopek z izvedencem pomeni, da je stranka tisti, ki vloži predlog (predlagatelj), in tisti, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 261,32 EUR EUR, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se samostojni dokazni postopek z izvedencem ustavi.

2.Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev, da družba A. d.o.o. ni univerzalni pravni naslednik družbe B. d.o.o. Pri tem izpostavlja določbo šestega odstavka 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in določbe Pogodbe o oddelitvi in prevzemu z dne 22. 5. 2022¹ (priloga B2 spisa). Nasprotni udeleženec se strinja z vlogo z dne 30. 8. 2024, ki jo je na sodišče naslovil A. d.o.o. in odobrava njeno vsebino. Materialno pravno zmotna je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podana pasivna legitimacija te družbe kot nasprotnega udeleženca, prav tako je v zvezi z vstopom prevzemne družbe v postopek sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), pri čemer je spregledalo, da se je predlagatelj z vstopom v predmetni postopek strinjal, po drugi strani pa sodišče napačno zatrjuje, da je za vstop prevzemne družbe potrebno soglasje prenosnika in to kljub dejstvu, da se slednji ni spustil v obravnavo. Pritožba meni, da je s tem, ko je predlagatelj odgovoril na vlogo prevzemne družbe in v tem odgovoru ni oporekal prenosu pogodbenih razmerij, spremenil svoj predlog tako, da je ta naperjen ne več proti prvotnemu nasprotnemu udeležencu, temveč proti prevzemni družbi v smislu drugega odstavka 187. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi napačno presodilo, da vloge prevzemne družbe smiselno ni mogoče šteti kot predloga za vstop v pravdo in je v tem oziru izpodbijani sklep tudi pomanjkljivo obrazložen. V kolikor bi sodišče prve stopnje predmetni postopek vodilo v upoštevaje načelo kontradiktornosti in obravnavalo predlog pravnega naslednika nasprotnega udeleženca, bi razpolagalo s popolnejšim dokaznim gradivom, ki bi koristno dopolnjevalo ugotovitve postavljenih izvedencev in pravdnemu sodišču tako olajšalo in pospešilo delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o ustavitvi postopka razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da postopek nadaljuje z univerzalnim naslednikom, družbo A. d.o.o., predlagatelju pa naloži plačilo priglašenih pritožbenih stroškov.

3.V odgovoru na pritožbo predlagatelj argumentirano nasprotuje pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca kot prepoznim in kot neutemeljenim ter kot pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sklepa sodišča prve stopnje, hkrati pa zahteva povračilo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4.V obravnavani zadevi gre za pritožbo zoper sklep o ustavitvi samostojnega dokaznega postopka z izvedencem, zato je o pritožbi na podlagi 366.a člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilni uporabi zakonskih določb o samostojnem dokaznem postopku z izvedencem in da ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba oz. na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo na podlagi zaključka, da sta v postopku določena izvedenca svoje izvedensko delo opravila in odgovorila na zastavljena vprašanja, s čimer je postopek po 268.a členu ZPP zaključen. Pri tem je pojasnilo, da nasprotni udeleženec vprašanj za izvedenca ni posredoval in da na pridobljena mnenja ni podal pripomb. V zvezi z vlogo družbe A. d.o.o. z dne 30. 8. 2024 je zaključilo, da nasprotni udeleženec še vedno obstaja in da tako družba A. d.o.o. ni njegov univerzalni pravni naslednik (odločitev za to, koga toži, pa je v dispoziciji tožeče stranke, ki tudi določi nasprotnega udeleženca v okviru samostojnega dokaznega postopka z izvedencem). Pri tem je še pojasnilo, da je bila predložena Pogodba o oddelitvi in prevzemu sklenjena že dne 17. 5. 2022, torej pred začetkom predmetnega postopka, in da je bil nasprotni udeleženec ves čas postopka pasiven in na morebiten prenos pravic in obveznosti iz kupoprodajne pogodbe ni opozoril. Poleg tega vloge družbe A. d.o.o. ni mogoče smiselno šteti kot predloga za vstop v predmetni postopek v smislu drugega odstavka 190. člena ZPP, saj v danem primeru ni prišlo do odtujitve predmeta pravde med tem postopkom. Ocenilo je še, da takšno postopanje v konkretnem primeru tudi ni smiselno, saj sta postavljena izvedenca že opravila izvedensko delo in je samostojni dokazni postopek s tem zaključen.

9.Neutemeljene so pritožbene navedbe o pasivni legitimaciji. Nasprotni udeleženec spregleda, da v obravnavani zadevi ni bistveno, kdo je stvarno (materialnopravno) pasivno legitimiran za uveljavljanje morebitnega bodočega odškodninskega zahtevka predlagatelja (oškodovanca) v zvezi s požarom vozila, ki ga je kupil od nasprotnega udeleženca, saj sodišče v predmetnem postopku ne odloča o utemeljenosti odškodninskega tožbenega zahtevka, temveč gre zgolj za samostojni dokazni postopek z izvedencem. Treba je ločevati med procesno in stvarno legitimacijo, sodišče prve stopnje pa je (v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) pravilno pojasnilo, da se lahko predlagatelj sam odloči, proti komu bo vložil predlog, in tudi o tem, ali ga bo razširil na tretjo osebo (prav tako pa se bo kasneje lahko sam odločil, če bo morebiti vložil odškodninsko tožbo, proti komu jo bo naperil). V predmetnem postopku je sporno zgolj, ali lahko A. d.o.o. nastopa kot stranka postopka in ali je posledično mogoče upoštevati njegovo vlogo z dne 30. 8. 2024, s katero se je izjavil o izvedenskem mnenju. Stranka postopka (v procesnem smislu) v pravdnem postopku je tisti, ki od sodišča zahteva varstvo svojih pravic (tožnik), ter tisti, proti kateremu je to pravno varstvo zahtevano (toženec),² kar preneseno na samostojni postopek z izvedencem pomeni, da je stranka tisti, ki vloži predlog (predlagatelj), in tisti, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec). V predmetni zadevi predlagatelj ni niti vložil predloga proti tretji osebi A. d.o.o. niti ga ni nanjo razširil, zato je sodišče prve stopnje v postopku pravilno upoštevalo zgolj vloge predlagatelja in nasprotnega udeleženca, ne pa vloge tretje osebe (A. d.o.o.), ker slednja nima statusa stranke v postopku. Prav tako ne gre za situacijo iz 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 208. člena ZPP, ko namesto pravne osebe, ki je prenehala obstajati, v postopek vstopi njegov pravni naslednik, saj nasprotni udeleženec še vedno obstaja (kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje).

10.Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ne gre slediti navedbam pritožbe, da je s tem, ko je predlagatelj odgovoril na vlogo prevzemne družbe (A. d.o.o.) z dne 30. 8. 2024 in pri tem ni oporekal prenosu pogodbenih razmerij oziroma pravnemu nasledstvu pritožnika, spremenil svoj predlog tako, da je sedaj naperjen proti prevzemni družbi v smislu drugega odstavka 187. člena ZPP. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pripominja, da subjektivna sprememba stranke ne more biti konkludentna, ampak izrecna, česar pa iz vlog predlagatelja predlagatelja (ne glede na to, da ni oporekal pravnemu nasledstvu družbe A. d.o.o.) ni razbrati.

11.Pritožba sodišču prve stopnje prav tako neutemeljeno očita napačno uporabo določil ZPP. Povsem utemeljeno je namreč sodišče prve stopnje presojalo, ali morebiti obstojijo pogoji za vstop v postopek družbe A. d.o.o. v skladu z določbo drugega odstavka 190. člena ZPP in pravilno zaključilo, da ne. Pogoj za to je namreč privolitev obeh strank, pri čemer pa že sam nasprotni udeleženec, ki je bil v postopku popolnoma pasiven, svojega soglasja v postopku niti ni podal.

12.Že iz doslej navedenih razlogov pritožba tudi ne more uspeti s trditvami, da bi bilo potrebno slediti vlogi družbe A. d.o.o. (zaradi pridobitve popolnejšega dokaznega gradiva), saj nasprotni udeleženec doslej v postopku ni podal nobenih pripomb in jih tudi sedaj v pritožbi ne more podati v imenu nekoga tretjega (na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje zgolj stranka, ki je izjavo dala, ne pa druga stranka postopka).

13.Glede na obrazloženo je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. v zvezi s 366. členom ZPP).

14.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V posledici neuspeha s pritožbo je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo v višini 261,32 EUR (sporna vrednost: 35.000,00 EUR; nagrada za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/2 Odvetniške tarife - OT v višini 350 točk, administrativni stroški po 11/3. členu OT v višini 7 točk, 22% DDV na odvetniške storitve - 78,54 točk, skupaj 435,54 točk, vrednost odvetniške točke - 0,60 EUR) in sicer v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Pravilno: z dne 17. 5. 2022, opomba sodišča druge stopnje.

2A. Galič v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, str. 313.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 623, 623/6 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 187, 187/2, 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 268a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.