Jedro

Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o tržni vrednosti na mnenje izvedenca, na katero dolžnik ni imel pripomb, je sklep o ugotovitvi vrednosti pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost nepremičnine dolžnika, ki je predmet prodaje na 11.000.000,00 SIT.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga ugoditvi pritožbe, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovljena vrednost v sklepu je napačna in ni v skladu z izvedeniškim mnenjem, ker izvedenec ugotavlja nadomestitveno vrednost nepremičnine 13.382.000,00 SIT. V mnenju meni, da je tržna vrednost verjetno nižja in uporablja izraz najverjetnejše. Pritožnik meni, da bi bilo potrebno kot vrednost nepremičnine upoštevati 13.382.000,00 SIT in ne neke najverjetnejše tržne vrednosti, ki ni podprta z nobenimi podatki. Objekt je ves čas v poslovni funkciji, na izjemno ugodnem mestu in trditev izvedenca, da je vrednost nižja zaradi izgradnje Mercator centra je brez realne podlage.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tržno vrednost nepremičnine ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca M.J., na katerega stranki nista imeli pripomb. Na podlagi 178. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in zavarovanju) in na podlagi 179. člena ZIP je ugotovilo tržno vrednost poslovnega prostora v pritličju B...12 na 11.000.000,00 SIT. V pritožbi dolžnik zatrjuje, da je izvedenec ugotovil v izvedeniškem mnenju vrednost 13.382.000,00 SIT in ne 11.000.000,00 SIT. Smiselno očitana bistvena kršitev določb ZPP iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99, ni utemeljena. V izvedeniškem mnenju je izvedenec določil tržno vrednost, katero je sprejelo tudi sodišče prve stopnje (primerjaj obrazložitev in izvedeniško mnenje na listovni številki 22). Izvedenec je zapisal, da je treba upoštevati, da je nepremičninski trg v Ljubljani, zlasti na območju, na katerem se nepremičnina nahaja takšen, da je tržna vrednost predmetne nepremičnine nekoliko nižja od nadomestitvene in znaša 12,8 % manj od nadomestitvene ali zaokroženo 11.000.000,00 SIT in to pod pogojem, da je nepremičnina neuseljena. Za nadomestitveno vrednost pa je ugotovil, da znaša 13.382.000,00 SIT. Ker je po 178. členu ZIZ odločilna tržna cena in ne nadomestitvena, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tržno vrednost. V izvedeniškem mnenju je izvedenec ugotovil tržno vrednost. To je podal na podlagi tržne analize cen. V obrazložitvi pa je zapisal, da gre za najverjetnejšo tržno vrednost nepremičnine, ki bi jo dosegli na trgu nepremičnin, upoštevajoč specifičnosti, ki jih je naštel v štirih točkah v obrazložitvi. Pri tem je pri tržni analizi zapisal vrednost 11.000.000,00 SIT, pri obrazložitvi pa je zapisal, da gre za tisto tržno vrednost, ki bi jo najverjetneje nepremičnina dosegla na trgu nepremičnin, upoštevaje specifičnosti. To pomeni, da gre za gotovo dejstvo in ne kot očita pritožba sodišču prve stopnje, da je pri oceni vrednosti uporabilo stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.

Ne drži pritožbeni očitek, da v izvedeniškem mnenju ni obrazloženo, zakaj je izvedenec ugotovil pravno vrednost 11.000.000,00 SIT. V mnenju je izvedenec upošteval specifičnosti dolžnikove nepremičnine, pritožba pa ne ponuja dokaza o tem, da bi bila ugotovljena vrednost različna. Na vročeno izvedeniško mnenje pa stranki postopka nista imeli pripomb, dokazne novote pa v pritožbi niso dopustne (337. čl. ZKP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Zato je sodišče prve stopnje pravilno in zadosti ugotovilo dejansko stanje, nato pa pravilno uporabilo 178. člen ZIZ. Ker je odločitev sodišča pravilna, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIP).