Jedro

Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z napadenim sklepom je prvo sodišče sklenilo, da predlagajoča stranka T. B. ostane najemnica dvosobnega, neprofitnega stanovanja štev. 23 v mansardi večstanovanjske hiše C., v izmeni 51,69 m 2

Skupaj s predlagajočo stranko to stanovanje uporabljajo še njeni otroci M., K., I., F. in A. B. Nasprotni udeleženec M. B. se je iz stanovanja dolžan izseliti v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožil nasprotni udeleženec. Z odločitvijo sodišča se ne strinja, sicer pa meni, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov niti ni zaslišalo strank, v posledici pa je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Neutemeljene so navedbe, da nasprotni udeleženec v kolikor bi ostal najemnik stanovanja ne bi plačeval najemnine, prav tako ne navedbe o njegovih karakternih lastnostih. Predlagateljica je zaprosila za drugo, večje in ustreznejše stanovanje, to pa utemeljuje predlog pritožnika, da se njega določi kot najemnika stanovanja. Sicer pa samska oseba (nasprotni udeleženec) težje dobi najemniško stanovanje kot predlagateljica (mati z otroki). Če bi sodišče izvedlo dokaz o pritožnikovem zdravstvenem stanju z izvedencem medicinske stroke, bi moralo tudi zaradi tega dejstva določiti njega kot najemnika stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovite prvega sodišča in njegovo materialnopravno stališče, kar je oboje jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijanega sklepa. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje, ker je v njih tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi. Glede na pritožbene navedbe je dodati, da pritožbeno sodišče ne vidi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sklepa. Prvo sodišče ne pravi, da se je nasprotni udeleženec iz stanovanja izselil, pove le, da predlagateljica živi v stanovanju skupaj s petimi otroci, ki so ji bili ob razvezi dodeljeni v vzgojo, varstvo in oskrbo. Nasprotni udeleženec je sam in tako niti ne potrebuje dvosobnega stanovanja (51,69 m 2

). Vprašljiva pa je resnost nasprotnega udeleženca, ki vztraja, da postane najemnik stanovanja. Nasprotni udeleženec živi od socialne pomoči, plačevati mora preživnino za otroke, dvosobnega stanovanja ne rabi, nasprotno pa ga rabijo predlagateljica in otroci. Prvo sodišče res ni posebej obrazložilo zakaj ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, razen, da ni izvedlo dokaz z zaslišanjem nasprotnega udeleženca, ker ta ne bi izpovedal drugače, kot je navedel v številnih vlogah, vendar je že na podlagi izvedenih dokazov prišlo do zaključka, ki ga sprejema tudi pritožbeno sodišče. Izvedba še preostalih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve. Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati. Ne drži pa tudi pritožbena navedba, da je predlagateljica zaprosila za drugo, večje in ustreznejše stanovanje. Za kaj takega nasprotni udeleženec ne predloži nobenega dokaza, česa takega pa predlagateljica nikoli ni potrdila, nasprotno, navedbe je vseskozi zanikala.

Po povedanem pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.