Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe.
Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 2. 2016 (proc. dejanje 2438) zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase (proc. dejanje 2463) sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 12. 2. 2016 (proc. dejanje 2438), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa ter se na upnika E. d.o.o., prenese premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, in sicer K., ki zajema zemljišča: parc. št. ..., stanovanjska stavba v izmeri 991 m2, ID znak parcele ..., zemljišče parc. št. ... v izmeri 2.227 m2, ID znak parcele …, ki zajema poslovno stavbo 664 m2 in dvorišče 1.563 m2, zemljišče parc. št. ... v izmeri 2.680 m2, ID znak parcele ..., ki zajema travnik 155 m2 in dvorišče 2.525 m2, zemljišče parc. št. ..., stavba v izmeri 164 m2, ID znak parcele ... in zemljišče parc. št. …, stavba v izmeri 159 m2, ID znak parcele …. Upniku E. d.o.o., je naložilo, da je dolžan na račun stečajnega dolžnika plačati stroške postopka razdelitve v znesku 591.460,99 EUR in davke v zvezi s prenosom premoženja. V točki 3. izpodbijanega sklepa pa je odmerilo še nadomestilo upraviteljice za razdelitev posebne razdelitvene mase, ki skupaj z vključenim DDV znaša 3.802,37 EUR ter odločilo, da ima upraviteljica pravico do plačila 90% nadomestila iz točke 3.2 izreka o plačilu zadnjih 10% tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upraviteljice.
2. Upnik je pritožbo vložil proti celotnemu sklepu in uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi tako, da znesek 591.460,99 EUR spremeni v znesek 43.353,68 EUR, podrejeno pa sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga upraviteljice z dne 22. 5. 2015 (proc. dejanje 2135), 9. 6. 2015 objavilo poziv ločitvenim upnikom za prevzem premoženja (proc. dejanje 2162), v katerem je upnike opozorilo, da je ločitveni upnik dolžan kriti stroške unovčenja oziroma prevzema premoženja v višini razvidni iz specifikacije upraviteljice, sicer ga bo sodišče v nadaljevanju ponudilo v prevzem navadnim upnikom. Pritožnik, ki je ločitveni upnik, je dne 23. 6. 2015 (proc. dejanje 2186) dal soglasje za prevzem premoženja, hkrati pa pojasnil, da ni pripravljen kriti sorazmernega dela stroškov v zvezi s končanjem postopka v višini 548.093,31 EUR ter pri tem vztrajal tudi v izjavi z dne 19. 8. 2015. Sodišče prve stopnje je nadalje upraviteljici dalo navodilo, da v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP pripravi načrt delitve. Upraviteljica je sodišču predložila načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki ga je sodišče prve stopnje objavilo dne 9. 11. 2015, zoper katerega ni ugovarjal noben upnik. Zato je upraviteljica izdelala končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki je sestavni del točke 1. izreka izpodbijanega sklepa.
5. Sodišče prve stopnje je v skladu s trinajstim odstavkom 374. člena ZFPPIPP z izpodbijanim sklepom odločilo tudi o stroških, ki jih mora plačati ločitveni upnik skladno s specifikacijo razvidno iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Zavzelo je stališče, da mora ločitveni upnik, ki prevzema premoženje, kriti tudi sorazmerni del stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka v skupni višini 548.093,31 EUR po izračunu, ki je razviden iz končnega načrta delitve, ki ga je pripravila stečajna upraviteljica, saj je treba v tem primeru vse posebne stečajne mase sorazmerno enako obremeniti s celotnimi stroški postopka (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
6. Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker se je oprlo na določbo tretjega odstavka 363. člena ZFPPIPP, ki se uporablja pri prvi razdelitvi. Ker je z izpodbijanim sklepom odločilo o končni razdelitvi, bi moralo postopati v skladu z določbami 374. člena ZFPPIPP, ob upoštevanju 3. točke prvega odstavka tega člena ter trinajstega in štirinajstega odstavka tega člena. Za primere razdelitve s prenosom premoženja ne veljajo določbe 363. do 367. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo tudi glede presoje, kateri so upravičeni stroški, ki po zakonu bremenijo prevzemnika premoženja, saj celotni stroški stečajnega postopka niso tisti stroški, ki jih določa četrti odstavek 226. člena ZFPPIPP. Stroški, ki so navedeni v predračunu, in sicer stroški upravitelja, nadomestil plač zaposlenim v stečaju, najemnine poslovnih prostorov, stroški v zvezi z uporabo poslovnih in proizvodnih prostorov, zavarovalne premije, pravdni stroški, stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, vzdrževanja objektov in opreme, cenitev ter odvoza premoženja, končnih obračunov in izvedencev, niso stroški, ki jih določa ZFPPIPP v tretji alineji 5. točke četrtega odstavka 266. člena. V predračunu stroškov ni stroškov arhiviranja niti kakšnih drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka, temveč gre za vse stroške v zvezi s poslovanjem dolžnika v času trajanja stečajnega postopka. Ti stroški pa se ne krijejo iz posebne stečajne mase, tudi v primeru, če splošna stečajna masa na zadošča za kritje vseh stroškov postopka.
7. Drugi razlog za napačno odločitev sodišča prve stopnje pa je v dejstvu, da pritožnik ni nikdar podal soglasja za prevzem premoženja pod pogojem plačila stroškov v višini 548.093,31 EUR. Sodišče je upnika obvestilo, da bo v primeru, če se ne strinja s spornimi stroški, premoženje ponudilo drugim upnikom, namesto tega pa je izdalo izpodbijani sklep. Če bi izpodbijani sklep ostal v veljavi, bi takšna odločitev predstavljala nezakonito oškodovanje upnika, saj v konkretnem primeru nepremičnin, ki so predmet sklepa, ni bilo mogoče prodati niti za 720.000,00 EUR.
8. Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje odločitev zmotno oprlo na določbo 366. člena ZFPPIPP, ki se nanaša zgolj na prvo delitev in ne primere iz 374. člena ZFPPIPP, so neutemeljene. 374. člen v osmem odstavku določa, da o razdelitvi premoženja upnikom ali družbenikom po prvem odstavku ali ob prenosu premoženja po drugem ali tretjem odstavku tega člena, odloči sodišče s sklepom o končni razdelitvi. Ker gre v obravnavanem primeru za razdelitev posebne razdelitvene mase, je dolžan upravitelj v skladu z osmim odstavkom 371. člena ZFPPIPP pripraviti načrt prve razdelitve. Za to razdelitev pa se na podlagi desetega odstavka 371. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe 364. do 367. člena ZFPPIPP.
9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da v obravnavanem primeru sorazmerni del stroškov vodenja stečajnega postopka po predlogu upraviteljice ne spada med stroške iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIP, ker ne gre za stroške arhiviranja in druge stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP določa, da če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom. Drugi odstavek tega člena določa, da se v tem primeru premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, za morebitno drugo premoženje pa se smiselno uporabljajo drugi do enajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP. Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
10. Pravilne pa so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožnik v pritožbi vztraja pri trditvah, da nikoli ni podal soglasja za prevzem premoženja, s tem, da prevzame plačilo sorazmernega dela stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka v višini 548.093,31 EUR. Upnik je v svojem soglasju izjavil, da je pripravljen poravnati stroške v višini 44.242,05 EUR in je na poziv sodišča dne 19. 8. 2015 ponovno izjavil, da vztraja pri svojem stališču glede kritja stroškov oziroma pri stališču, da je premoženje pripravljen prevzeti le v primeru, da ne bo kril stroškov končanja stečajnega postopka v višini 548.093,31 EUR.
11. V obravnavnem primeru upnik ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase, ki ga je sodišče objavilo dne 9. 11. 2015. Zato je upraviteljica izdelala končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki je sestavni del izreka točke 1. izpodbijanega sklepa.
12. Sodna praksa je zavzela stališče, da se pritožba v primeru nevložitve ugovora iz 364. člena ZFPPIPP zavrže (Cst 439/2014, Cst 243/2015, Cst 263/2013, Cst 466/2014). To stališče izhaja iz predpostavke, da je vložitev ugovora iz 364. člena ZFPPIPP procesna predpostavka za pritožbo. Sklicuje se na določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, ki določa, da je s pritožbo proti sklepu o prvi splošni razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih upnikov, ki so bili vloženi v skladu s 364. členom ZFPPIPP proti objavljenemu načrtu prve razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
13. Z navedeno razlago pritožbeno sodišče ne soglaša. Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe (več o tem Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, stran 361).
14. Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP, določa, da ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP ne določa, da je pritožba katerekoli stranke insolvenčnega postopka nedovoljena. Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku. V primeru, če stranka v pritožbi uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, se pritožba zavrne, če sodišče pri uradnem preizkusu ne ugotovi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
15. Razdelitev premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, pride v poštev le v primeru, če ločitveni upnik privoli, da prevzame to premoženje (2. točka prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Če privolitve ločitvenega upnika ni, do prenosa premoženja na ločitvenega upnika ne more priti.
16. Sodišče prve stopnje je izjavo upnika z dne 19. 8. 2015 zmotno štelo kot soglasje za prevzem premoženja pod pogoji plačila stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka v znesku 548.093,31 EUR. Ker pritožnik soglasja k prevzemu premoženja in kritju sorazmernega dela stroškov glede na predlog upraviteljice z dne 22. 5. 2015 (procesno dejanje 2135) nikoli ni podal, za nadaljnjo postopanje sodišča prve stopnje, ki je upraviteljici dalo navodilo, da v skladu z osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP pripravi načrt delitve, ni bilo podlage. Ker je pritožnik že pred objavo načrta razdelitve posebne razdelitvene mase dne 9. 11. 2015 z izjavo z dne 19.8. 2015 izrecno odklonil prevzem premoženja pod pogojem plačila stroškov v višini 548.093,31 EUR, je sodišče z nadaljnjim vodenjem postopka razdelitve premoženja po določilih 374. člena ZFPPIPP storilo bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
17. Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, tako da se predlog za razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 2. 2016 zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku, glede na neobstoj soglasja ločitvenega upnika za prevzem premoženja, upraviteljico pozvati, naj pripravi nov predlog unovčenja za obravnavano premoženje.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.