Jedro

Poleg oprostitev, ki jih določa ZSZ, se plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi odloka občine oprostijo tudi občani, ki so upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnici odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na območju Mestne občine Maribor, za leto 2017 v višini 77,57 EUR.

2. Zoper navedeno odločitev se je tožnica pritožila in je tožena stranka kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnici prvostopenjski organ odmeril NUSZ od stanovanjskih prostorov v površini 80,34 m2 na naslovu ... Po 62. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ) je nadomestilo dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali njenega dela. V 59. členu ZSZ so določeni primere oprostitve plačila nadomestila. Za odločanje o oprostitvi plačila nadomestila je po 14. členu Odloka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Maribor (v nadaljevanju Odlok) pristojno A. d.o.o. (v nadaljevanju A.), medtem ko je za izdajo odločbe o odmeri nadomestila v skladu z določbami 19. člena Odloka pristojen finančni organ, ki izda odločbo na podlagi podatkov občine oziroma A.. Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev plačila nadomestila skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto. V času izdaje odločbe o odmeri nadomestila za leto 2017 je bila tožnica najemnik stanovanjskih prostorov in ni razpolagala z odločbo A. o oprostitvi plačila nadomestila. Iz dopisa A. razvidno, da je tožnica le najemnik stanovanja, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila nadomestila po drugem odstavku 59. člena ZSZ. Prav tako je tudi iz dopisa A. razvidno, da tožnica do 31. 1. tekočega leta ni podala vloge za oprostitev plačila NUSZ iz drugim možnih razlogov.

3. Glede očitkov tožnice o načinu vročanja odločbe je tožena stranka pojasnila, da je izpodbijano odločbo vročila v skladu z določbami 85. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Vročitev je opravljena 15 dan od dneva odpreme, če zakon ne določa drugače. 4. Tožeča stranka je vložila laično tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ji izpodbijana odločba ni bila osebno vročena. Vročilnica namreč ni izpolnjena s podpisom prejemnika ter zanjo tudi ne velja domneva vročitve iz 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V letu 2016 je bila tožnica oproščena plačila NUSZ, zato meni, da bi morala biti oproščena plačila NUSZ tudi za leto 2017, saj se pri njej ni nič spremenilo. Tožnica je brezposelna, brez rednih dohodkov in prejemnica socialne pomoči. Tožnica v tožbi ponavlja pritožbene razloge glede oprostitve plačila NUSZ, saj meni, da je oproščena plačila NUSZ iz razloga vselitve v novogradnjo. Navaja, da ji sodišče krši ustavne pravice do pritožbe. Predlaga, da se postopek ustavi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oz. smiselno odpravi izpodbijana odločba.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora se nanaša na izpodbijani sklep o odmeri NUSZ za leto 2017 v višini 77,57 EUR za uporabo stavbnega zemljišča stanovanjskih prostorov v višini 80,34 m2, katerih najemnica je tožnica.

8. NUSZ je obvezna dajatev, ki se odmerja na podlagi 404. člena ZDavP-2, v skladu s katerim izda davčni organ odločbo o odmeri NUSZ po uradni dolžnosti. Odločba se izda na podlagi občinskega odloka in v vrednosti točke veljavne na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZSZ, Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). NUSZ je torej javna dajatev, o kateri odloča davčni organ na podlagi podatkov občine oz. uradnih evidenc.

9. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84), pri čemer je poslovna površina stavbe čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (četrti odstavek 60. člena ZSZ).

10. Razen oprostitev, ki jih določa ZSZ, se plačila NUSZ oprostijo tudi občani, ki so upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Kot je tožena stranka obrazložila v odločbi, o oprostitvi plačila NUSZ odloča na predloga zavezanca A.. Zavezanec mora zahtevek za oprostitev vložiti skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto (19. člen Odloka).

11. Iz upravnega spisa je razvidno, da tožnica do 31. 1. ni podala vloge za oprostitev plačila NUSZ, kar tudi s tožbo ne dokazuje. Tožnica pa tudi nima pogojev za oprostitev NUSZ za dobo pet let po določilu drugega odstavka 59. člena ZSZ, saj ni kupila novega stanovanja kot posameznega dela stavbe ali zgradila, dozidala ali nadzidala družinske stanovanjske hiše. 12. Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu ZDavP-2, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače (85. člen ZDavP-2). Iz upravnega spisa je razvidno, da je izpodbijana odločba bila tožnici vročena na naslov stalnega bivališča, v skladu s 85. člen ZDavP-2 in se šteje, da je odločba vročena v roku 15 dni od dneva odpreme odločbe (dne 18. 5. 2017).

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene ugovore, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).