Jedro

Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 27.256,00 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper toženo stranko P. za plačilo zneska 10.461,00 SIT z zamudnimi obrestmi in naložilo tožeči stranki, da mora povrniti tej toženi stranki pravdne stroške v znesku 106.356,00 SIT.

Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper sodbo. Sodbo izpodbija iz vseh treh pritožbenih razlogov. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka imela več strojev Demsa in bi zato lahko tožeči stranki izročila drug stroj namesto uničenega stroja. Pogodba ni bila sklenjena za točno določeni stroj, zato bi se najem lahko izvedel kljub uničenju stroja. Ker tega tožena stranka ni storila, odgovarja za škodo, ki jo tožeča stranka ne uveljavlja v obliki izgubljenega dobička pač pa kot dejansko nastalo škodo. Sodišče prve stopnje je zato zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pritrjuje zaključku sodišča, da gre za nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka, če bi šlo za točno določen stroj. Zaradi tega, ker so v spisu podatki, da je tožena stranka razpolagala tudi z drugim strojem, obstoja nasprotje med razlogi sodbe in listinami in izpovedbami prič.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno. Tožeča stranka je uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke (2. odst. 262. čl. ZOR), ker tožena stranka najemne pogodbe ni izpolnila. Po 263. čl. je dolžnik prost odškodninske odgovornosti za škodo, če dokaže, da svoje obveznosti ni mogel izpolniti zaradi okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti in ne odpraviti niti se jim izogniti. Sodišče prve stopnje je okoliščine, zaradi katerih tožena stranka ni izpolnila pogodbe, ocenilo kot nemožnost izpolnitve, za katero tožena stranka ne odgovarja, saj je prevoz zaupala strokovno usposobljeni prevozni organizaciji, s tem pa je pravilno ugotovilo, da odškodninske odgovornosti tožene stranke ni. Tožeča stranka niti ne izpodbija zaključka sodišča, da odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo ni, če bi bil na razpolago le en stroj. Zatrjuje pa, da je tožena stranka imela možnost izdobaviti tožeči stranki drug stroj. Tožeča stranka teh trditev, kot jih postavlja v pritožbi na prvi stopnji, ni podala, čeprav je seveda imela možnost zatrjevati in dokazovati, da bi tožena stranka lahko svojo obveznost izpolnila z izročitvijo drugega stroja.

Takih trditev tožena stranka v postopku do konca glavne obravnave ni podala, zato sodišču ni bilo potrebno ugotavljati (1. in 2. odst. 7. čl. ZPP), ali bi tožena stranka lahko izpolnila pogodbo z izročitvijo drugega stroja. Sodišče tega tudi ni ugotavljalo, zato tudi ni nasprotja glede tega med razlogi sodbe in listinami ter izpovedbami prič. Tožeča stranka pa tudi ni zatrjevala in dokazovala, da bi bila pripravljena sprejeti drug stroj. Nadomestna izpolnitev obveznosti je možna samo v sporazumu obeh strank (1. odst. 308. čl. ZOR).

Pritožbene trditve torej predstavljajo pritožbeno novoto, ki je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (1. odst. 496. a čl. ZPP) in se s trditvami o tem, da ni bil dogovorjen najem za točno določen stroj in da bi tožena stranka lahko izdobavila drug stroj, ni ukvarjalo.

Iz navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ker je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nositi svoje pritožbene stroške in povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo. Stroški odgovora na pritožbo predstavljajo nagrado za sestavo odgovora, odmerjeno skladno z 2. odst. 16. čl. Tarife o odvetniških storitvah (Ur. l. RS 10/91-I) in sodno takso za odgovor na pritožbo, odmerjeno skladno z 2. in 4. tč. tarifne št. 1 Taksne tarife, poštne stroške in stroške poročila stranki.