Jedro

Zaradi zmotnega stališča, da upravitelj potrebuje predhodno soglasje, sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni ugotovilo nobenih dejstev, ki so potrebna za presojo, ali je upravitelj podal odstopno izjavo drugi pogodbeni stranki in ali jo je podal pravočasno. Posledično sodišče prve stopnje pri izdaji soglasja k odstopni izjavi ni presojalo, ali odstopna izjava drugi pogodbeni stranki pravno učinkuje.

Ker stečajni upravitelj v zahtevi ni navedel, kdaj je posredoval drugi pogodbeni stranki izjavo o odstopu od sporne pogodbe, bi ga moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o zahtevi za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice zato še pozvati, da izkaže, da je izjavo o odstopu od pogodbe posredoval drugi pogodbeni stranki pogodbe, od katere je odstopil. Le v takem primeru bi imelo sodišče prve stopnje tudi možnost presoje pravočasnosti izjave, česar pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni storilo.

Ključno, na kar pritožnica opozarja v pritožbi je, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da z odstopom od sporne pogodbe ne bo oblikovana splošna stečajna masa za poplačilo navadnih upnikov, pač pa le posebna stečajna masa. Na podlagi navedene ugotovitve pa po stališču pritožnice izhaja le, da se bo hipotekarni upnik iz zastavljene nepremičnine namesto v izvršilnem postopku poplačal v stečajnem postopku.

Takemu stališču pritožbeno sodišče pritrjuje, saj niti iz zahteve upravitelja niti iz razlogov sodišča prve stopnje kaj drugega ne izhaja.

Edini upnik, ki bo imel lahko korist z vrnitvijo nepremičnine v stečajno maso, je upnik B., d. d., ki bo s tem postal ločitveni upnik in se bo tudi poplačal iz posebne stečajne mase v stečajnem postopku.

Ker se ima navedeni upnik možnost poplačati tudi v izvršilnem postopku, pomeni, da zgolj zaradi njegove pravice, da se poplača tudi v stečajnem postopku, namen odstopa od prodajne pogodbe še ne bo dosežen. Zaključek o ugodnejših pogojih poplačila terjatev upnikov bi moral temeljiti na prognozi finančnih učinkov unovčenja posebne stečajne mase in na prognozi, koliko bi iz te in druge splošne stečajne mase, če ta obstoji, zaradi tega dobili navadni upniki več kot v primeru, če bi tudi terjatev upnika B., d. d., poplačala v celoti le iz splošne stečajne mase. Ker pa zahteva temelji le na izhodišču, da se nepremičnina pridobi zato, da se bo prodala v stečajnem (ne pa v izvršilnem) postopku in da se bo prodaja nepremičnine v stečajnem postopku lahko začela takoj (torej prej kot v izvršilnem postopku), kar pa za presojo ugodnejših pogojev plačila ni edino odločilno, je ob odsotnosti drugih potrebnih podatkov po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno sklepalo, da bodo že s tem doseženi ugodnejši pogoji za plačilo (vseh) upnikov stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne zahteva upravitelja z dne 5. 5. 2020 za soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - Prodajne pogodbe z dne 14. 5. 2015, sklenjene s kupcem A., d. o. o., M.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - Prodajne pogodbe z dne 14. 5. 2015, sklenjene s kupcem A., d. o. o., M. 2. Zoper sklep se je družba A., d. o. o. pritožila. V pritožbi je navedla, da je (iz previdnosti) prijavila pogojno terjatev v stečajnem postopku nad dolžnikom, s čimer je utemeljevala svojo procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Odločitev sodišča prve stopnje je izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v povezavi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne izdajo predlaganega soglasja k uresničitvi odstopne pravice, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po izteku roka za pritožbo je vložila še dopolnitev pritožbe, s katero je zatrjevala sklenitev aneksa k Prodajni pogodbi z dne 14. 5. 2015, ki ga je predložila tudi v spis in iz katerega naj bi izhajalo, da pogodbenika nimata več nobenih medsebojnih obveznosti.

3. Sodišče prve stopnje je pritožbo in dopolnitev pritožbe vročalo upravitelju, ki se o njiju ni izjavil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot bistvena razloga za uveljavljanje nezakonitosti izpodbijanega sklepa je upnica navedla, 1. da upravitelj ni uresničil odstopnega upravičenja skladno s pravili ZFPPIPP in sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (sklicevala se je na sklep III Ips 16/2017) in 2. da so zaključki sodišča prve stopnje glede obstoja zakonskega pogoja za izdajo soglasja za uresničitev odstopne pravice iz četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP pavšalni in neutemeljeni.

6. Stečajni dolžnik pridobi z dnem začetka stečajnega postopka pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prvi odstavek 267. člena ZFPPIPP), ki pa jo lahko uresniči le v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP. Izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku obdobja iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka (tretji odstavek 267. člena ZFPPIPP). Enaka posledica je v zakonu določena za primer, če sodišče do poteka obdobja iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP ne odloči o soglasju (šesti odstavek 267. člena ZFPPIPP).

7. Trimesečni rok iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP je začel teči naslednjega dne od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen 15. 1. 2020, torej 16. 1. 2020 in bi se iztekel 16. 4. 2020. Sodišče prve stopnje je izdalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice 7. 5. 2020, torej po izteku trimesečnega roka, vendar ne prepozno. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih iz razlogov iz 1. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID - 19) z dne 30. 3. 2020 določil stečajne zadeve kot nenujne zadeve. To pa pomeni, da na podlagi določb Zakona o sodiščih v teh zadevah sodišča niso odločala in tudi procesni roki niso tekli (tretji odstavek 83. člena in drugi stavek prvega odstavka 83.a člena ZS) od 30. 3. 2020 do 5. 5. 2020, ko je začela veljati Odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS, da so postopki zaradi insolventnosti, ki so bili začeti pred 30. 3. 2020, spet postali nujni. Trimesečni rok iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, ki je začel teči 16. 1. 2020, je prenehal teči 30. 3. 2020 in je nato tekel naprej od 5. 5. 2020 ter se je iztekel 19. 5. 2020. Na tej podlagi se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi upravitelj sodišču podal pravočasno zahtevo za odločitev o izdaji soglasja k uresničitvi odstopne pravice.

8. Prav pa ima pritožnica, da je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je upravitelj z vložitvijo zahteve sodišču po izdaji soglasja z dne 5. 5. 2020 zadostil tudi zahtevi o pravočasnosti izjave o uresničitvi odstopne pravice. Izjava o uresničitvi odstopne pravice mora biti naslovljena na sopogodbenika in ne na sodišče, saj pogodbe ne bo razvezalo sodišče, temveč bo zgolj dalo soglasje k dolžnikovemu odstopu od nje (prvi stavek jedra sklepa VSRS III Ips 16/2017 z dne 25. 7. 2017). Zaradi zmotnega stališča, da upravitelj potrebuje predhodno soglasje, sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni ugotovilo nobenih dejstev, ki so potrebna za presojo, ali je upravitelj podal odstopno izjavo drugi pogodbeni stranki in ali jo je podal pravočasno. Posledično sodišče prve stopnje pri izdaji soglasja k odstopni izjavi ni presojalo, ali odstopna izjava drugi pogodbeni stranki pravno učinkuje (a contrario po tretjem odstavku 267. člena ZFPPIPP). Če izjava nima pravnega učinka, tudi soglasje k njej ne more imeti nobenih pravnih učinkov. Ker stečajni upravitelj v zahtevi z dne 5. 5. 2020 ni navedel, kdaj je posredoval drugi pogodbeni stranki izjavo o odstopu od sporne pogodbe, bi ga moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o zahtevi za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice zato še pozvati, da izkaže, da je izjavo o odstopu od pogodbe posredoval drugi pogodbeni stranki pogodbe, od katere je odstopil. Le v takem primeru bi imelo sodišče prve stopnje tudi možnost presoje pravočasnosti izjave, česar pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni storilo. Ni pa je presojalo niti pritožbeno sodišče, ker se upravitelj o navedenem relevantnem dejstvu ni izjavil niti v pritožbenem postopku. Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, pa izhaja, zakaj pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pač pa ga je spremenilo.

9. Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov (četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP). Upnica utemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je v celoti pritrdilo razlogom, ki jih je v zahtevi za soglasje z dne 5. 5. 2020 navedel stečajni upravitelj v utemeljitev namena odstopa od sporne prodajne pogodbe.

10. Iz obrazložitve zahteve upravitelja za izdajo soglasja izhaja, da je bila predmet prodaje kupcu nepremičnina v lasti stečajnega dolžnika, ki je bila obremenjena s hipoteko banke; da se je kupec na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila vpisal kot lastnik nepremičnine v zemljiško knjigo; da kupec ni izpolnil pogodbene obveznosti plačila kupnine, ki se jo je zavezal plačati pod pogojem, da pridobi izbrisno dovoljenje za izbris hipoteke; da stečajni dolžnik ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, da hipotekarnemu upniku plača dolg in od njega pridobi izbrisno dovoljenje za izbris hipoteke. Pri tem je še povedal, da bi stečajni dolžnik nasproti kupcu nepremičnine lahko izpolnil pogoj za plačilo kupnine le, če bi lahko iz stečajne mase poplačal terjatev banke in na tej podlagi od nje zahteval izstavitev izbrisne pobotnice, za kar pa splošna stečajna masa ne zadošča. Ker je hipotekarni upnik B., d. d., na poziv stečajnega upravitelja tudi izjavil, da izbrisnega dovoljenja za izpolnitev na podlagi sporne prodajne pogodbe (brez plačila s hipoteko zavarovanega dolga) ne bo dal, je stečajni upravitelj ocenil, da svojih obveznosti nasproti lastniku nepremičnine ne bo mogel izpolniti, torej tudi ne prejeti kupnine v stečajno maso. Temu stališču je sledilo tudi sodišče prve stopnje z zaključkom, da je prepričano, da kupnine (brez izbrisnega dovoljenja hipotekarnega upnika) od kupca nepremičnine ne bo mogoče izterjati. Iz navedenega zaključka jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da iz terjatve na plačilo kupnine, če pogodba ne bi bila odpovedana, splošna stečajna masa ne bi bila oblikovana.

11. Temu nasproti pa je tehtalo kot ugodnejšo za poplačilo upnikov situacijo, v kateri bo na podlagi odstopa od prodajne pogodbe stečajni dolžnik spet postal lastnik nepremičnine in se bo v stečajnem postopku takoj začela njena prodaja. Do cene, ki bi jo lahko dosegel s prodajo nepremičnine, se stečajni upravitelj pri obrazložitvi ocene o ugodnejših pogojih za poplačilo upnikov v primeru prodaje nepremičnine v stečaju ni opredelil. Izrecno pa je navedel, da bo nepremičnina predstavljala posebno stečajno maso, kar pomeni, da se bo na njeni podlagi poplačal upnik B., d. d., ki bo s prehodom lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini na stečajnega dolžnika postal ločitveni upnik s pravico do poplačila iz posebne stečajne mase. Za koliko se bo v tem primeru zmanjšala terjatev upnika B., d. d., za poplačilo iz splošne stečajne mase, ni navedel. V zahtevi pa je še pojasnil, da bo stečajni dolžnik z odstopom od pogodbe eventualno pridobil le še enega upnika - kupca nepremičnine, če bo ta prijavil v stečajno maso kakšno terjatev, ki mu je nastala zaradi razveze pogodbe, ki pa se ne bi poplačala kot strošek postopka, pač pa kot navadna terjatev iz splošne stečajne mase.

12. Ključno, na kar pritožnica opozarja v pritožbi je, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da z odstopom od sporne pogodbe ne bo oblikovana splošna stečajna masa za poplačilo navadnih upnikov, pač pa le posebna stečajna masa (za poplačilo ločitvenega upnika B., d. d., ki bo z vrnitvijo nepremičnine v stečajno maso pridobil status ločitvenega upnika). Na podlagi navedene ugotovitve pa po stališču pritožnice izhaja le, da se bo hipotekarni upnik iz zastavljene nepremičnine namesto v izvršilnem postopku poplačal v stečajnem postopku. Takemu stališču pritožbeno sodišče pritrjuje, saj niti iz zahteve upravitelja niti iz razlogov sodišča prve stopnje kaj drugega ne izhaja.

13. Na podlagi navedenih dejstev pa upnica utemeljeno kot materialnopravno zmoten izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da so s tem že izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP. Če niti na podlagi terjatve na plačilo kupnine, niti v primeru vrnitve nepremičnine v stečajno maso, ne bo oblikovana splošna stečajna masa za poplačilo navadnih upnikov, pomeni, da z uresničitvijo odstopne pravice ne bodo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo navadnih upnikov, pač pa bodo ti pogoji ostali enaki, torej da iz tega premoženja v nobenem primeru navadni upniki ne bodo poplačani. Edini upnik, ki bo imel lahko korist z vrnitvijo nepremičnine v stečajno maso, je upnik B., d. d., ki bo s tem postal ločitveni upnik in se bo tudi poplačal iz posebne stečajne mase v stečajnem postopku. Ker pa se ima navedeni upnik možnost poplačati tudi v izvršilnem postopku, pomeni, da zgolj zaradi njegove pravice, da se poplača tudi v stečajnem postopku, namen odstopa od prodajne pogodbe še ne bo dosežen. Zaključek o ugodnejših pogojih poplačila terjatev upnikov bi moral temeljiti na prognozi finančnih učinkov unovčenja posebne stečajne mase in na prognozi, koliko bi iz te in druge splošne stečajne mase, če ta obstoji, zaradi tega dobili navadni upniki več kot v primeru, če bi se tudi terjatev upnika B., d. d., poplačala v celoti le iz splošne stečajne mase. Ker pa zahteva temelji le na izhodišču, da se nepremičnina pridobi zato, da se bo prodala v stečajnem (ne pa v izvršilnem) postopku in da se bo prodaja nepremičnine v stečajnem postopku lahko začela takoj (torej prej kot v izvršilnem postopku), kar pa za presojo ugodnejših pogojev plačila ni edino odločilno, je ob odsotnosti drugih potrebnih podatkov po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno sklepalo, da bodo že s tem doseženi ugodnejši pogoji za plačilo (vseh) upnikov stečajnega dolžnika. Glede na navedeno je moralo pritrditi pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditev, ki jih je navedel upravitelj v utemeljitev zahteve k odstopni izjavi, zahtevo za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice zavrniti.

14. Ker je na podlagi ugotovljenih dejstev, ki so pomembna za presojo ugodnejših pogojev za plačilo upnikov stečajnega dolžnika, sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako kot izhaja iz izreka tega sklepa .