Jedro

Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoroma (z dne 23. 6. in 1. 7. 2025) zoper plačilni nalog z dne 13. 6. 2025 ugodi, plačilni nalog razveljavi ter določi nova sodna taksa v zapuščinskem postopku v višini 1.026 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. sodijo neizplačani pokojninski prejemki, denarna sredstva na bančnem računu, dve lovski puški, pravice in obveznosti iz naslova statusnega preoblikovanja B. d. v. z., ter nepremičnina - parcela 670/2 k. o. X, v deležu do 1/2. Za edinega dediča je razglasilo zapustnikovega brata C. C. Vrednost čiste zapuščine na dan zapustnikove smrti je ocenilo na 379.143,50 EUR ter odmerilo takso po tar. št. 9211 ZST-11 v višini 1.188 EUR. Dedič je vložil ugovor zoper plačilni nalog z dne 13. 6. 2025 in pritožbo zoper sklep o dedovanju. Upoštevajoč (pretežno enako) vsebino vloženih pravnih sredstev je sodišče prve stopnje obe vlogi obravnavalo kot ugovora (oziroma kot ugovor z dopolnitvijo) ter ju z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2.Dedič C. C., ki sklep o ugovoru (ugovorih) izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Trdi, da sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine ni upoštevalo vrednosti nepremičnine, ki jo je navedel v svoji izjavi. Navedbe, da je po sodišču ocenjena vrednost nepremičnine previsoka, je v ugovoru podkrepil s podatki o primerljivih prodajah. V pritožbi zoper sklep o dedovanju je nasprotoval oceni čiste vrednosti zapuščine, svoje navedbe je prav tako dokazoval s podatki o primerljivih prodajah ter s tabelo primerljivih kupoprodajnih poslov med leti 2023 - 2025. Četudi sta ugovor zoper plačilni nalog in pritožba zoper sklep o dedovanju (z izjemo tabele primerljivih kupoprodajnih poslov) vsebinsko enaka, ju sodišče ne bi smelo obravnavati (enotno) kot ugovor z dopolnitvijo. Napačna ocena čiste vrednosti zapuščine ima poleg previsoko odmerjene takse za dediča posledice tudi na davčnem področju. Podedovana nepremičnina je brez izolacije in prenovljenih inštalacij. Dedič se sklicuje na cenitveno poročilo izvedenca in cenilca gradbene stroke D. D., ki je ocenil vrednost nepremičnine na 523.276 EUR. Gre za vrednost, ki je za 197.224 EUR nižja od vrednosti, kot izhaja iz podatkov GURS, na katere se je oprlo sodišče.

3.Pritožba je utemeljena.

4.S tem, ko je vložena ugovor zoper plačilni nalog in pritožbo zoper sklep o dedovanju, v katerih je dedič nasprotoval ugotovljeni višini čiste vrednosti zapuščine kot podlagi za napačno taksno odmero, (enotno) obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog, sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene postopkovne nepravilnosti. Dedič je v obeh vlogah nasprotoval (zgolj) svoji taksni obveznosti po izdanem plačilnem nalogu, kar je ugovorni razlog (prim. prvi odstavek 34a. člena ZST-1). Drugačno postopanje sodišča prve stopnje bi bilo v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic. Vrednost podedovanega nepremičnega premoženja, ki je osnova za odmero davka na dediščino, ugotavlja davčni organ na podlagi splošnih pravil ZDavP-2.2 Odveč je zato pritožbena bojazen, da bo v zapuščinskem postopku ugotovljena vrednost avtomatično podlaga za davčno odmero, brez preizkusa, ali gre za vrednost, ki ustreza dejanski oziroma tržni vrednosti nepremičnine.

5.Skladno z drugim in četrtim odstavkom 25. člena ZST-1 se sodna taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, ki jo sodišče ugotovi po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Čista vrednost zapuščine se ugotovi tako, da se od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb (tretji odstavek 28. člena ZD3 ).

6.Sodišče prve stopnje je upoštevalo dedičevo izjavo, da znaša vrednost obeh lovskih pušk 100 EUR, ne pa tudi njegove izjave, da znaša vrednost parcele 670/2 k. o. X, 188.000 EUR. Na podlagi ocene, da navedba vrednosti znatno odstopa od vrednosti, ki izhaja iz evidence GURS, pri čemer dedič ni predložil dokazil o drugačni (nižji) vrednosti, se je oprlo na podatek GURS, da znaša vrednost (polovice) nepremičnine 360.250 EUR.

7.Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto. Podlaga za taksno odmero je kot čista vrednost zapuščine znesek 280.531,50 EUR (seštevek zneskov 330,37 EUR - neizplačani pokojninski prejemki, 20.791,36 - denarna sredstva na bančnem računu na dan zapustnikove smrti, 171,77 EUR - ocenjena vrednost pravic in obveznosti iz naslova preoblikovanja B., 100 EUR - ocenjena vrednost lovskih pušk, in 261.638 EUR - polovica po cenilcu ocenjene vrednosti parcele 670/2 k. o. X, zmanjšano za pogrebne stroške 2.500 EUR). Po tar. št. 9211 taksne tarife ZST-1 znaša količnik za odmero sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 1,5. Pri vrednosti 280.531,50 EUR znaša sodna taksa 1,5 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 2 k ZST-1 (684 EUR), tj. 1.026 EUR.

8.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoroma zoper plačilni nalog z dne 13. 6. 2025 ugodilo, plačilni nalog razveljavilo ter določilo novo višino takse v zapuščinskem postopku - 1.026 EUR (smiselno tretji odstavek 34. a člena ZST, 3. točka 365. člena ZPP4 , v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zaradi plačila te takse bo sodišče prve stopnje dediču poslalo nov plačilni nalog, ki bo sestavni del tega sklepa.

-------------------------------

1Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.

4Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 28, 28/3 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - tarifna številka 9211

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.