Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19. 9. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1769/2002 z dne 11. 12. 2003 se ne sprejme.
1.Sodišče prve stopnje je tožencu s sodbo med drugim naložilo, naj pritožniku (v pravdi tožniku) plača 100.000 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve časti. Višje sodišče je ugodilo pritožbi toženca in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je pritožnikov tožbeni zahtevek za to obliko škode zavrnilo. Presodilo je namreč, da s pretepom povzročen poseg v osebno sfero pritožnika ni bil tako intenziven, da bi imel za posledico takšno prizadetost pritožnikove časti, ki bi upravičevala prisojo denarne odškodnine.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave) ter pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave). Trdi, da je z vidika navedenih členov Ustave njegov tožbeni zahtevek utemeljen in legitimen. Svoje mnenje utemeljuje tudi s sklicevanjem na kulturne in civilizacijske okvire ter vrednote slovenske družbe, integrirane v skupnost evropskih narodov. Ugotovitev Višjega sodišča, da je bil pritožnik "iniciator" spora, naj bi bila neutemeljena, protispisna in nezakonita. Dejstvo, da je fizično močnejši toženec pritožnika pretepel "kot psa", je po njegovem mnenju primer ene najhujših žalitev časti in dostojanstva. Nad stališčem pritožbenega sodišča o neutemeljenosti odškodninskega zahtevka naj bi se pritožnikovo socialno okolje zgražalo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik kršitev ustavnih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.
4.Pravica do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih je zavarovana v 21. členu Ustave, 34. člen Ustave pa zagotavlja splošno varstvo osebnega dostojanstva in varnosti. Teh pravic sodišče v pravdnem postopku zgolj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za eno od oblik nepremoženjske škode že po naravi stvari ni moglo kršiti. Pritožnikovo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in njegovo nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča, ker materialno pravo razume drugače, pa sama po sebi ne zadoščata za utemeljitev ustavne pritožbe.
5.Ker z izpodbijano sodbo očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić