Jedro

Ker začasnega zastopnika postavi sodišče, mora sodišče poskrbeti tudi za to, da se nagrada začasnemu zastopniku plača iz predujma, ki ga mora sodišču plačati tožeča stranka, ki je predlagala postavitev začasnega zastopnika. Začasnemu zastopniku ni mogoče nalagati, da je sam dolžan izterjati priznano nagrado od tožeče stranke. Če tožeča stranka ne plača manjkajočega predujma za začasnega zastopnika, mora potrebni znesek iz tega naslova od tožeče stranke izterjati sodišče. Pri tem ni mogoče slediti pritožniku, naj se njegova nagrada izplača iz sredstev sodišča oziroma v breme proračuna RS, saj so stroški začasnega zastopnika tožene stranke obveznost tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. II. Pritožbi zoper II. točko sklepa sodišča prve stopnje se delno ugodi ter se II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: „Priznana nagrada v znesku 2.858,70 EUR se začasnemu zastopniku odvetniku I. K. plača na njegov transakcijski račun pri ... , d. d., št. SI56 ..., iz predujma tožeče stranke. Tožnica je dolžna v roku 8 dni plačati manjkajoči predujem za začasnega zastopnika v znesku 2.858,70 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ... , sklic ... , sicer bo sodišče navedeni znesek prisilno izterjalo“.

III. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi II. točka sklepa sodišča prve stopnje.

IV. Zahteva začasnega zastopnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v breme sodišča prve stopnje se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom priznalo začasnemu zastopniku nagrado z DDV v skupnem znesku 2.858,70 EUR (I. točka sklepa). Odločilo je, da je priznano nagrado začasnemu zastopniku dolžna plačati tožeča stranka v roku 8 dni (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje začasni zastopnik odvetnik I. K., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da se mu nagrada povrne iz sredstev proračuna Republike Slovenije preko sodišča prve stopnje, skupaj s pritožbeno takso. Navaja, da ga je sodišče postavilo za začasnega zastopnika, sodišče pa je tudi plačnik njegovih storitev. Te se plačajo iz založenega predujma tožeče stranke. Prvo sodišče je celo vrnilo založeni predujem tožeči stranki, namesto da bi od nje zahtevalo doplačilo predujma. Odločitev sodišča, da naj sam izterja priznano nagrado od tožeče stranke, je nepravilna. Ni naloga začasnega zastopnika, da izterjuje priznano nagrado od strank. Začasni zastopnik je po opravljenem delu plačan s strani sodišča, ne pa s strani pravdnih strank.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba zoper I. točko sklepa ni dovoljena. Pritožba zoper II. točko sklepa je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je v I. točki izpodbijanega sklepa priznalo začasnemu zastopniku nagrado z DDV v skupnem znesku 2.858,70 EUR. Iz pritožbe izhaja, da začasni zastopnik soglaša z višino priznane nagrade, zato nima pravnega interesa za pritožbo v tem delu. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo njegovo pritožbo zoper I. točko sklepa prvega sodišča kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena in 1. točka 365. člena ZPP).

6. Pritožnik utemeljeno graja odločitev prvega sodišča v II. točki izpodbijanega sklepa. Sodišče postavi začasnega zastopnika toženi stranki po določbah 82. člena ZPP. Tožeča stranka mora založiti potrebne stroške za postavitev začasnega zastopnika. Začasni zastopnik tožene stranke je v razmerju s sodiščem, ne pa s tožečo stranko. Stroški začasnega zastopnika tožene stranke so del pravdnih stroškov. Če tožeča stranka v pravdi uspe, lahko med svojimi pravdnimi stroški uveljavlja tudi stroške začasnega zastopnika, kar vse ji je tožena stranka dolžna povrniti. Če tožeča stranka v sporu ne uspe, mora sama kriti tudi stroške začasnega zastopnika. Stroški začasnega zastopnika 21. in 22. tožene stranke niso pravdni stroški tožene stranke (P. in M. W.), zato je prvo sodišče v III. točki sodbe P 2513/2016 – I z dne 11. 3. 2019 napačno odločilo, da je tožnica dolžna plačati tožencema P. W. in M. W. pravdne stroške v znesku 2.858,70 EUR. Stroškovnik začasnega zastopnika na l. št. 214 bi prvo sodišče moralo obravnavati kot njegov predlog za odmero njegove nagrade, ki mu gre iz tega naslova (ne glede na njegovo napačno poimenovanje te vloge). Ti stroški predstavljajo izdatke za začasnega zastopnika, ki jih mora plačati tožeča stranka.

7. Okoliščina, da je navedena sodba pravnomočna, sicer v ničemer ne vpliva na odločitev o stroških začasnega zastopnika in o obveznosti tožeče stranke, da je dolžna za stroške začasnega zastopnika plačati manjkajoči predujem, iz katerega bo plačana nagrada začasnemu zastopniku, saj ne gre za dvakratno odločitev o stroških začasnega zastopnika. Prvo sodišče je napačno ravnalo tudi, ko je tožnici vrnilo položeni predujem 800,00 EUR, saj bi moralo od tožnice zahtevati še plačilo manjkajočega predujma za začasnega zastopnika. Ker začasnega zastopnika postavi sodišče, mora sodišče poskrbeti tudi za to, da se nagrada začasnemu zastopniku plača iz predujma, ki ga mora sodišču plačati tožeča stranka, ki je predlagala postavitev začasnega zastopnika. Začasnemu zastopniku ni mogoče nalagati, da je sam dolžan izterjati priznano nagrado od tožeče stranke. Če tožeča stranka ne plača manjkajočega predujma za začasnega zastopnika, mora potrebni znesek iz tega naslova od tožeče stranke izterjati sodišče. Pri tem ni mogoče slediti pritožniku, naj se njegova nagrada izplača iz sredstev sodišča oziroma v breme proračuna RS, saj so stroški začasnega zastopnika tožene stranke obveznost tožeče stranke.

8. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo II. točko izpodbijanega sklepa, kot je razvidno iz izreka te odločbe, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo II. točko izpodbijanega sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožnikova zahteva za plačilo stroškov pritožbenega postopka (takse za pritožbo) v breme sodišča ni utemeljena. Za ta strošek ima začasni zastopnik na voljo odškodninski zahtevek zoper državo, katerega ne more uveljavljati v tem postopku.