Jedro

Sodišče prve stopnje je, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni.

Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu in v odločitvi o pravdnih stroških (izrek pod I) spremeni tako, da v tem obsegu na novo glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati prvotožniku 1.500,00 EUR, drugotožnici 1.500,00 EUR, tretjetožnici 1.300,00 EUR, četrtotožniku 450,00 EUR, petotožnici 450,00 EUR in šestotožniku 550,00 EUR oziroma vsem skupaj 5.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2007 dalje do plačila, vse v 15 dneh ter jim povrniti pravdne stroške v znesku 859,28 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tretjetožnica, četrtotožnik, petotožnica in šestotožnik so dolžni nerazdelno povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 45,12 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje delno sledilo tožbenemu zahtevku, ko je razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožnikom, in sicer prvotožniku in drugotožnici vsakemu po 1.500,00 EUR, tretjetožnici 1.400,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu po 500,00 EUR in mladoletnemu šestotožniku 1.000,00 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2006 dalje do plačila. Glede na uspeh v pravdi je toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnikom v znesku 1.053,04 EUR v 15 dneh in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Prisojeni zneski predstavljajo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki so jo tožniki trpeli zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja, kar je bila posledica prekomernega hrupa zaradi cestnega prometa po glavni cesti G1-3, ob kateri tožniki živijo oziroma so živeli.

2. Zoper citirano sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo. Izpodbija obsodilni del sodbe glede višine prisojene odškodnine tretjetožnici, četrtotožniku, petotožnici in ml. šestotožniku ter odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti pri vseh tožnikih in posledično stroškovno odločitev. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijanega obsodilnega dela sodbe v smeri ustreznega znižanja na prvi stopnji prisojenih odškodnin tretje, četrto, peto in šestotožnikom in posledične spremembe stroškovne odločitve oziroma podrejeno razveljavitev sodbe v tem obsegu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da so glede na dejanske ugotovitve, ki jih pritožba vsebinsko ne graja, na prvi stopnji prisojene odškodnine tretjetožnici, četrtotožniku, petotožnici in šestotožniku previsoke in ne ustrezajo standardom pravičnega denarnega zadoščenja, zato je pritožbeno sodišče sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine ustrezno znižalo.

6. V pritožbenem postopku niso sporna odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje tožnikom odmerilo denarno odškodnino, in sicer: - obdobje izpostavljenosti prekomernemu hrupu je za tretjetožnico 18 mesecev (od 23. 2. 2007 do dneva izgradnje avtoceste, to je 14. 8. 2008) in za četrtotožnika, petotožnico in šestotožnika 6 mesecev (od 23. 2. 2007 do 14. 8. 2007, ko so se odselili); - v tem obdobju so bile presežene kritične vrednosti hrupa dan, večer, noč ter nočnega hrupa, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe v točki 11 in 12 obrazložitve; - hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, je od ceste oddaljena cca 30 m; - tretjetožnica in četrtotožnik ter petotožnica so bili v navedenem obdobju zaposleni, šestotožnik pa je bil osnovnošolec, ki je po odselitvi družine z danega naslova med tednom še prebival pri svoji babici in dedku na danem naslovu; - pri vseh tožnikih so bile ugotovljene nevšečnosti, ki utemeljujejo obstoj duševnih bolečin (podrobno v točkah 13 in 14 razlogov sodbe, kar pritožbeno sodišče v celoti povzema).

7. Glede na navedeno in ugotovljena dejstva pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, česar pritožba tudi ne graja, vendar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča denarna odškodnina vsem v pritožbi grajanim tožnikom odmerjena nekoliko previsoko. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za odmero „pravične denarne odškodnine“. Pritožba se pri zavzemanju za znižanje višine na prvi stopnji prisojenih odškodnin tretje, četrto, peto in šestotožnikom sklicuje na vrsto odločitev v primerljivih primerih, vendar pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da sicer absolutnih zneskov odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov in je lahko zato razpon odškodnin zelo velik. Kljub temu pa pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni. Glede na navedeno tudi po kriteriju objektivne pogojenosti odškodnin (individualizacija v širšem pomenu) višina denarne odškodnine prisojena na prvi stopnji tretje, četrto, peto in šestotožnikom ne ustrezajo. Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so v na drugi stopnji prisojenih zneskih odškodnin primerno upoštevani kriteriji iz 179. člena OZ, pa tudi okoliščine, ki jih navaja pritožba in ki jih je sicer upoštevalo že tudi sodišče prve stopnje, vendar ne v dovolj veliki meri, predvsem pa so te korigirane višine odškodnin primerne s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih. Pritožbeno sodišče je zato, ker uradno upoštevnih bistvenih kršitev ni našlo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe - 5. alineja 358. člena ZPP, v presežku pa je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

8. V celoti je utemeljen pritožbeni očitek glede teka zakonskih zamudnih obresti od na prvi stopnji prisojenih in na pritožbeni stopnji korigiranih odškodnin tožnikom. Res je, kot trdi pritožba, da je sodišče prve stopnje tožnikom prisodilo obresti od 27. 8. 2006, torej še preden jim je dejansko škoda zaradi ugovora zastaranja sploh nastala. Obresti so po svoji naravi akcesorna terjatev, so torej odvisne od obstoja glavnice in zato sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi od na prvi stopnji prisojenih zneskov glavnice za obdobje od 23. 2. 2007, prisodilo obresti še pred nastankom njihove škode, zato je v tem obsegu pritožbeno sodišče sledilo pritožbenemu očitku in njenemu predlogu, da lahko tečejo zakonske zamudne obresti od 23. 2. 2007 dalje do plačila.

9. Delna sprememba odločitve o glavni stvari je imela za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve. Na prvi stopnji odmerjenih pravdnih stroškov pravdnim strankam pritožba ne graja, zato je te zneske pritožbeno sodišče vzelo kot podlago stroškovni odločitvi. Uspeh tožnikov v pravdi sedaj znaša 55 %, kar glede na prvi stopnji njim odmerjenih pravdnih stroškov v znesku 2.312,51 EUR pomeni, da bi jim bila toženka dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 1.271,88 EUR. Toženki je sodišče prve stopnje odmerilo pravdne stroške v znesku 916,90 EUR, glede na njen 45 % uspeh pa bi ji bili tožniki dolžni povrniti 412,60 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je tako toženka dolžna tožnikom povrniti pravdne stroške v znesku 859,28 EUR.

10. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Na pritožbeni stopnji je toženka uspela s svojo pritožbo v višini 20 %, kar pomeni, da so ji tožniki v tolikšnem obsegu dolžni povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo nagrado za postopek po tar. št. 3210 v znesku 225,60 EUR (glede na pritožbeni stopnji sporno vrednost 3.400,00 EUR - pritožba ne graja na prvi stopnji prisojenih odškodnin prvotožniku in drugotožnici). Glede na njen pritožbeni uspeh so ji tako tožniki (razen prvo in drugotožnikov) dolžni nerazdelno povrniti pritožbene stroške v znesku 45,12 EUR in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka te sodbe.