Jedro

Že dopis Ministrstva za notranje zadeve, v katerem je navedeno, da naj bi bil upravičenec do denacionalizacije pripadnik Štajerske domovinske zveze, verjetno izkazuje, da je bila pozitivna ugotovitvena odločba o njegovem državljanstvu nepravilno izdana. To pa je razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 432/2000-9 z dne 5.9.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 28.12.1999 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. S 1. točko izreka navedene odločbe je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote V. z dne 25.7.1999, z 2. točko izreka zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega s pravnomočno delno odločbo Upravne enote V. z dne 23.8.1994 in pravnomočno dopolnilno odločbo z isto številko z dne 28.12.1994, s 3. točko izreka pa zavrnila pritožbo tožeče stranke. Tožena stranka je prvostopni sklep, s katerim je prvostopni organ zavrgel predlog za obnovo postopka Državnega pravobranilstva RS, Oddelka v C., odpravila, ker predloga ni vložilo Državno pravobranilstvo RS, temveč tožeča stranka, zastopana po Državnem pravobranilstvu RS. Predlog tožeče stranke za obnovo postopka je zavrgla, ker dokaz, ki ga je predložila tožeča stranka, to je dopis Ministrstva za notranje zadeve z dne 13.4.1999 (v njem je navedeno, da naj bi bil J.E.J. pripadnik Štajerske domovinske zveze, s čemer naj bi bilo izkazano njegovo nelojalno ravnanje proti narodnim koristim narodov Jugoslavije) ni dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve v obnovljenem postopku. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da se ne strinja s stališčem tožene stranke, da je pogoj za uvedbo obnove postopka zaradi nepravilne odločbe o denacionalizaciji le nova pravnomočna odločba o državljanstvu. V 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen je dana podlaga za to, da se preko obnove postopka denacionalizacije doseže tudi obnova postopka ugotovitve državljanstva. Ne glede na obnovitvene razloge, roke in upravičene predlagatelje obnove po ZUP/86, je ZDen v 23. členu uredil posebno podlago za obnovo postopkov denacionalizacije, če obstoji kateri izmed štirih taksativno naštetih obnovitvenih razlogov. Zato je v skladu z načelom sorazmernosti v takih primerih, kot je obravnavani, dopustno obnoviti postopek denacionalizacije že v primeru, ko je obnovitveni razlog verjetno izkazan. Glede na navedeno za verjetno izkazanost obnovitvenega razloga za obnovo denacionalizacijskega postopka v tem primeru zadošča že dopis Ministrstva za notranje zadeve z dne 13.4.1999. Poleg tega je bil tudi že izdan sklep Upravne enote Ž. z dne 5.5.1999, o dovolitvi obnove postopka o spornem državljanstvu, ki ga je nato potrdilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo z dne 28.12.1999. E.J., H.W. in E.F., roj. W., pravni nasledniki po pok. J.E.J. in I.J. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) uveljavljajo pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je sam predlog za obnovo postopka glede državljanstva J.E.J. štelo za dokaz v smislu 4. točke 23. člena ZDen. Po navedeni določbi bi bil nov dokaz le nova in drugačna odločba o državljanstvu J.E.J. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da se preko obnove postopka denacionalizacije doseže tudi obnova postopka državljanstva. Tožeča stranka glede na določbo 23. člena ZDen ne more biti upravičen vlagatelj predloga za obnovo postopka. Ker je ugotovitveno odločbo o državljanstvu J.E.J. izdal organ za notranje zadeve pri upravni enoti Ž., upravna enota v V. niti posredno ne more odločati o obnovi postopka ugotovitve državljanstva glede na določbo ZUP/86, po kateri o predlogu za obnovo odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Na način, kot je opisan, so bile v škodo prizadete stranke kršene ustavne norme.

Tožeča in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Da ne bi zaradi nepravilnosti in nezakonitosti v denacionalizacijskih postopkih prišlo do oškodovanja družbene lastnine, je ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98) v 1. odstavku 23. člena določil posebne obnovitvene razloge, po katerih je ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v denacionalizacijskem postopku, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Med drugim je dopustno začeti obnovo tudi, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu (4. točka). Že glede na zakonsko dikcijo po presoji pritožbenega sodišča za uvedbo postopka obnove denacionalizacije po tej določbi zadošča vsaka okoliščina, ki bi ob pravilni uporabi materialnega prava pripeljala do drugačne odločitve o državljanstvu, ne glede na to, ali je bila znana že v času odločanja o državljanstvu. Ker je odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki odloča v postopku ugotavljanja državljanstva, po presoji pritožbenega sodišča ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen prav uvedba obnove denacionalizacijskega postopka nalaga organu, ki je o njej odločal, dolžnost in upravičenost predlagati obnovo postopka ugotavljanja državljanstva v obsegu in glede dejstev in okoliščin, kot jih navaja upravičen predlagatelj v predlogu za obnovo denacionalizacijskega postopka. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je obstoj tega obnovitvenega razloga možno izkazati le z novo in drugačno pravnomočno odločbo o državljanstvu.

Sodišče se zato strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v tem primeru že dopis Ministrstva za notranje zadeve z dne 13.4.1999, v katerem je navedeno, da naj bi bil J.E.J. pripadnik Štajerske domovinske zveze, verjetno izkazuje, da je bila pozitivna ugotovitvena odločba o njegovem državljanstvu nepravilno izdana, kar je razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen. Sploh pa, če je bil pred izdajo sklepa prvostopnega upravnega organa tudi že izdan sklep Upravne enote Ž. o dovolitvi obnove postopka o spornem državljanstvu, ki ga je nato dne 28.12.1999 potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve, kar vse izhaja iz predloženih spisov. Pritožbena navedba, da je sodišče sam predlog za obnovo postopka ugotovitve državljanstva štelo za razlog v smislu 4. točke 23. člena ZDen, nima podlage v razlogih izpodbijane sodbe.

Ker Državno pravobranilstvo RS ni zakoniti zastopnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in ga ne more zastopati, bo morala tožena stranka kot predlagatelja obnove v ponovnem postopku šteti Državno pravobranilstvo RS, ki je predlog tudi dejansko vložilo, in ne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kljub temu, da je v predlogu za obnovo postopka napačno navedeno, da gre za predlog zavezane stranke. Glede na navedeno pritožnik ne more uspeti s - tudi sicer neutemeljenim pritožbenim ugovorom - , da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne more biti upravičen predlagatelj obnove postopka.

Ker v obravnanavem primeru ne gre za obnovo postopka ugotovitve državljanstva, ampak za obnovo postopka denacionalizacije, končanega z odločbama Upravne enote V., je glede na določbo 2. odstavka 255. člena ZUP (po kateri o predlogu za obnovo odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan) pravilno, da je tudi o predlogu za obnovo tega postopka odločal isti organ.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.