Jedro

Pravnomočni sklep o postavitvi skrbnika zapuščine, o odreditvi popisa in cenitve premičnega premoženja zapustnika, o napotitvi dedičev na pravdo in o prekinitvi zapuščinskega postopka za čas do pravnomočnosti sodb, izdanih v pravdah po vseh napotitvenih sklepih, ni sklep, s katerim je zapuščinski postopek pravnomočno končan. Tak sklep zato tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati ne z revizijo, niti s predlogom za obnovo postopka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 16.3.1998 je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo zakonitega dediča C.L. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.12.1997, opr. št. I Cp 1332/97, kot nedovoljeno, z izpodbijanim sklepom z dne 3.9.1998, opr. št. D 33/97-53 pa je zavrglo predlog istega dediča za obnovo postopka, ki ga je vložil kot izredno pravno sredstvo zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 26.5.1997, opr. št. D 33/97-17 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.12.1997, opr. št. I Cp 1332/97. Zoper oba navedena sklepa sodišča prve stopnje se je zakoniti dedič C.L. pritožil. V pritožbi zoper prvostopni sklep z dne 16.3.1998 (o zavrženju revizije) očita sodišču, da se zmotno sklicuje na pravila o dovoljenosti revizije v nepravdnem postopku, katerega del bi naj bil tudi zapuščinski postopek, saj bi bilo treba po njegovem mnenju upoštevati določbo 163. čl. Zakona o dedovanju, ki napotuje na uporabo pravil Zakona o pravdnem postopku tudi v zapuščinskih postopkih - vključno z določbami o reviziji kot izrednem pravnem sredstvu. V preostalem delu pritožbenih navedb pa obširno graja z revizijo izpodbijano odločitev sodišča po vsebini. Predlaga (smiselno) razveljavitev izpodbijanega sklepa s predložitvijo zadeve v odločanje revizijskemu sodišču oz. z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali ustrezno spremembo prvostopne odločitve.

V pritožbi zoper skep z dne 3.9.1998 (o zavrženju predloga za obnovo postopka) pa pritožnik graja prvostopno sklicevanje na določbo 224. čl. Zakona o dedovanju, ki velja po njegovih navedbah samo za dednopravne zahtevke po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Obravnavani primer pa ni tak in zato po njegovem mnenju ni ovir za dopustnost obnove postopka po 421. čl. Zakona o pravdnem postopku.

Predlaga razveljavite izpodbijanega sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 16.3.1998 je treba pritožniku odgovoriti, da je stališče o nedovoljenosti revizije v zapuščinskem postopku nasploh že trdno uveljavljeno v ustaljeni sodni praksi in to prav iz razlogov, navedenih že v sklepu sodišča prve stopnje.

Sleherni dvom o tem vprašanju pa je v danem primeru izključen spričo določbe prvega odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št. 44/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju (ZD), po kateri je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je postopek pravnomočno končan. Tak sklep pa v nobenem primeru ni drugostopni sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine, o odreditvi popisa in cenitve premičnega premoženja zapustnika, o napotitvi dedičev na pravdo in o prekinitvi zapuščinskega postopka za čas do pravnomočnosti sodb, izdanih v pravdah po vseh napotitvenih sklepih (glej sklep na red.

št. 17 spisa).

S pravkar obrazloženim pa je hkrati že odgovorjeno tudi na navedbe pritožnika v njegovi pritožbi zoper sklep z dne 3.9.1998 o zavrženju predloga za obnovo postopka, saj velja spričo določbe 421. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD enako tudi za to izredno pravno sredstvo, s katerimi je mogoče terjati obnovo izključno le pravnomočno končanih postopkov - kar ta zapuščinski postopek zagotovo ni. Vse kaže, da je to uvidel tudi pritožnik, saj v pritožbi sam navaja, da "napadeni sklep D 33/97-17 ni sklep o dedovanju, s katerim bi bil postopek dediščine oz. zapuščinske obravnave končan" (v kontekstu neustreznega razumevanja razlogov iz sklepa sodišča prve stopnje in graje prvostopnega sklicevanja na določbo 224. čl. ZD).

Ker se po obrazloženem izkaže, da smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in v zvezi s 163. čl. ZD), je bilo treba pritožbi dediča na podlagi določbe 2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD zavrniti kot neutemeljeni in oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrditi.