Jedro

Namen izvršbe zaradi izterjave kazni ni plačilo obveznosti, temveč izvršitev kazenske sankcije. Če je pravna oseba, ki ji je bila kazen izrečena, prenehala, namena kaznovanja ni mogoče doseči z izvršbo proti njenim družbenikom. Pod kakšnimi pogoji je mogoče izvršiti kazensko sankcijo, če je pravna oseba prenehala obstajati po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazenske sankcije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek, prekinjen s sklepom z dne 11.12.2000, nadaljuje s pravnima naslednikoma dolžnika D.M. in E.M. Proti takšnemu sklepu sta se slednja pritožila. Navajata, da družba K d.o.o., ko je bilo potrebno oddati poslovno poročilo, ni imela finančnih sredstev, da bi plačala računovodske stroške, in je z oddajo zamudila za mesec dni. Iz poslovnih knjig je razvidno, da podjetje ni nikogar ogoljufalo in je vse dajatve redno plačevalo. Leta 1994 je podjetje prenahalo poslovati, tako da od takrat na računu ni bilo prometa in ni bilo mogoče plačati kazni. D.M. je kazen, ki mu je bila izrečena kot direktorju, plačal, zato mu ni jasno, zakaj bi jo sedaj moral plačati še enkrat kot lastnik. Pritožba je utemeljena. Gospodarska družba, ki je dolžnica po izvršilnem naslovu, na podlagi katerega v tej zadevi teče izvršilni postopek, je prenehala na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 110/99) z izbrisom iz sodnega registra dne 13.4.2000. Na podlagi 4. odstavka 27. člena ZFPPod se šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena (ZGD, Ur. l. Rs, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami). S takšno izjavo družbeniki prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, tako da jih upniki lahko uveljavljajo proti družbenikom v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra (2. odstavek 394. člena ZGD). V tej zadevi pa se izvršuje kazenska sankcija, torej izterjuje denarna kazen, izrečena pravni osebi, in izterjuje povprečnina, ki je bila pravni osebi naložena v plačilo, glede na to da je bila spoznana za krivo, in sicer v višini, ki upošteva njene subjektivne okoliščine. Namen kazenske sankcije sta na konkretni ravni specialna in generalna prevencija, na normativni pa ponovna vzpostavitev kršenega pravnega pravila. Namen tega izvršilnega postopka tako ni plačilo neke obveznosti, temveč prisilna izvršitev kazenske sankcije, ne glede na to, da se glasi na denar in da se opravi po pravilih Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Namena kaznovanja pa po prenehanju pravne osebe, ki ji je kazen izrečena, proti fizičnima osebama, ki sicer sta pravna naslednika družbe K d.o.o., ni mogoče doseči. Pod kakšnimi pogoji je sploh mogoče izvršiti izrečeno kazensko sankcijo, če je pravna oseba prenehala obstajati po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ureja sedaj veljavni Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (4. odstavek 6. člena) oziroma pred tem Zakon o gospodarskih prestopkih. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo presoditi, upoštevajoč navedene razloge, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe.