Jedro

Po 91. členu SPZ se za priključitev na javna komunalna in druga omrežja smiselno uporabljajo določila o nujnih poteh.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 10. 2022 zavrnilo predlagateljev predlog za nadomestitev soglasja prvega nasprotnega udeleženca za priključitev posameznega dela stavbe št. X-249-6, ki je last predlagatelja, na sistem zemeljskega plina. Predlog za določitev nujne poti napeljave komunalnega voda zemeljskega plina po parceli št. 3767 k. o. X., ki je last druge nasprotne udeleženke, do stavbe št. 249 k. o. X. pa je zavrglo. Naknadno je s sklepom z dne 29. 11. 2022 odločilo še o stroških postopka; sklenilo je, da predlagatelj sam nosi svoje stroške, obenem pa je dolžan povrniti stroške svojih nasprotnikov, tako da prvemu nasprotnemu udeležencu dolguje 980,15 EUR in drugi nasprotni udeleženki 522,65 EUR, obema z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Predlagatelj se je pritožil zoper oba navedena sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi zoper prvi sklep navaja, da priključitev predlagatelju lastnega poslovnega prostora na distribucijski sistem zemeljskega plina spada med posle obratovanja. Če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, predlagatelj ne bi imel nikakršnega sodnega varstva pred samovoljo večinskega lastnika. Prvi nasprotni udeleženec nasprotuje predlogu brez navedbe razlogov in čeprav zaradi priključitve sam ne bi utrpel nikakršne škode. Priklop ne ovira izvrševanja njegove lastninske pravice, niti ni ogrožena požarna varnost stavbe. Ker je sodišče predlagatelju odreklo aktivno legitimacijo, vseh dejanskih okoliščin primera ni presojalo. Po ustaljeni sodni praksi je posel priključitve na elektrodistribucijsko omrežje posel rednega upravljanja, zato gre v obravnavanem primeru za neutemeljeno razlikovanje med dvema energentoma. Gre tudi za kršitev ustavnega jamstva lastnine, saj je predlagatelju zaradi nasprotovanja prvega nasprotnega udeleženca onemogočeno svobodno ravnanje s svojo lastnino.

V pritožbi zoper drugi sklep predlagatelj poudarja, da pravila o povrnitvi stroškov postopka za določitev nujne poti veljajo le za drugo nasprotno udeleženko, ne pa za prvega nasprotnega udeleženca, ki bi moral svoje stroške postopka, tako kot predlagatelj, trpeti sam.

3. Prvi nasprotni udeleženec je odgovoril na obe pritožbi. Predlaga njuno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2022:**

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da priključitev večstanovanjske stavbe na plinsko omrežje presega okvir rednega upravljanja stavbe, zato bi s tem poslom morali soglašati vsi etažni lastniki. Ker ima predlagatelj na stavbi le manjšinski delež (13,6%), ni upravičen predlagati, naj sodišče v nepravdnem postopku nadomesti manjkajoče soglasje prvega nasprotnega udeleženca za priklop. Sodišče je zato predlagatelju, upoštevaje šesti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in četrti odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), utemeljeno odreklo aktivno legitimacijo za njegov predlog.

6. Predlagatelj v pritožbi ponavlja svoje trditve, na katerem mu je obširno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Dejanskih in pravnih razlogov, ki jih je navedlo za svojo presojo, ni treba ponavljati ali dopolnjevati.

7. Pritožbeno vztrajanje, da gre v obravnavanem primeru zgolj za posel obratovanja, je brez podlage. Zakaj mu prvi nasprotni udeleženec nasprotuje, ni pomembno. Bistveno je, da gre za poseg v skupne dele stavbe, čemur pritožba ne oporeka. Presoja koristnosti posla za celotno stavbo oziroma za vse etažne lastnike bi lahko prišla na vrsto šele takrat, ko bi bili izpolnjeni formalni pogoji za odločanje sodišča o spornem poslu v nepravdnem postopku. Predlagatelj kot manjšinski lastnik te presoje ne more doseči. Primerjava s priklopom na električno omrežje, ki jo predlagatelj ponuja za svojo pritožbeno tezo o tem, da gre v resnici za posel rednega upravljanja, ni sprejemljiva. Nobenega dvoma ni, da večstanovanjska stavba brez priklopa na električno omrežje ne more funkcionirati, medtem ko brez priklopa na plinsko omrežje lahko. Pritožbeni očitek o neenakem obravnavanju v postopku torej ni utemeljen. Tudi pritožbeno sklicevanje na predlagateljeve potrebe po oskrbi s plinom ne zadoščajo, sicer pa ima predlagatelj možnost uporabe plinskih jeklenk. Končno ni utemeljen niti pritožbeni očitek o posegu v predlagateljevo pravico do sodnega varstva in do ustavno zajamčene lastnine. Ne gre namreč za nedopusten poseg, saj ima ta podlago v že navedenih zakonskih določbah (SPZ in SZ-1), njihove morebitne neustavnosti pa predlagatelj niti ne zatrjuje.

8. Predlagatelj svojega pritožbenega nasprotovanja zavrženju predloga zoper drugo nasprotno udeleženko ni z ničimer obrazložil. Uradni pritožbeni preizkus je pokazal, da je tudi ta odločitev sodišča prve stopnje, upoštevaje zavrnitev predloga zoper prvega nasprotnega udeleženca, materialnopravno pravilna.

**O pritožbi zoper sklep z dne 29. 11. 2022:**

9. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o stroškovnih posledicah obravnavanega predloga.

10. Nadomestitev soglasja prvega nasprotnega udeleženca, ki si jo je od nepravdnega postopka obetal predlagatelj, je bila predpogoj za načrtovano priključitev na plinsko omrežje. Po 91. členu SPZ se za priključitev na javna komunalna in druga omrežja smiselno uporabljajo določila o nujnih poteh. Potemtakem posebno pravilo iz 179. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti vedno krije predlagatelj, velja tudi v razmerju med predlagateljem in prvim nasprotnim udeležencem in ne le v razmerju med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko..

11. Pritožba se torej neutemeljeno zavzema za uporabo splošnega pravila iz prvega odstavka 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec sam krije svoje stroške. Predlagateljevega stroškovnega bremena pa ne zmanjšuje niti dejstvo, da druga nasprotna udeleženka njegovemu predlogu ni nasprotovala. Kljub temu so ji namreč v postopku nastali stroški, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo in pravilno odmerilo sodišče prve stopnje.

**Sklepno:**

12. Pritožbeni razlogi, ki jih je pritožnik uveljavljal v svojih pritožbah, torej niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Prvi nasprotni udeleženec, ki je odgovoril na pritožbi, ne glede na izid pritožbenega postopka, ni upravičen do povračila teh svojih stroškov. Upoštevaje celovito in pravilno obrazložitev izpodbijanih sklepov ter očitno neutemeljenost pritožbenih razlogov, odgovora na pritožbi v resnici nista bila potrebna, zato tudi s tem povezani stroški niso bili smotrni in jih mora prvi nasprotni udeleženec kriti sam.