Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
17. 10. 2019
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude Janeza Tibole, Šalovci, in drugih, na seji 17. oktobra 2019
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 55. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 17/08 in 31/18) se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 1. člena, 3. člena, drugega in petega odstavka 4. člena in drugega odstavka 8. člena Zakona o divjadi in lovstvu se zavrne.
Pobudo so vložili Civilna iniciativa za ukinitev lovišča s posebnim namenom (v nadaljevanju LPN) Kompas Peskovci in posamezniki, ki zatrjujejo, da so lastniki zemljišč, obdelovalci zemljišč in prebivalci na območju LPN Kompas Peskovci. Zatrjujejo, da so prvi odstavek 1. člena, 3. člen, drugi in peti odstavek 4. člena in drugi odstavek 8. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) v neskladju s 33., 44., 67., 71. in 74. členom Ustave. Pobudniki menijo, da je celoten koncept upravljanja z divjadjo v neskladju z navedenimi ustavnimi določbami, zato si prizadevajo za spremembo zakonodaje po vzoru avstrijske ureditve. Menijo, da imajo lastniki gozdov in zemljišč zaradi upravljanja z divjadjo zgolj bremena in škodo. Zato naj bi zakonska ureditev prekomerno posegala v zasebno lastnino. Pobudniki menijo, da bi morala biti določena pavšalna odškodnina zaradi gojenja divjadi na zasebnih zemljiščih. V neskladju z 71. členom Ustave naj bi bila zaradi zakonske ureditve izgubljena funkcija smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in varstva teh zemljišč. ZDLov-1 naj ne bi urejal pravic lastnikov gozdov in zemljišč, zato naj jim zakonska ureditev ne bi omogočala sodelovanja pri načrtovanju in gospodarjenju z divjadjo. S tem naj bi jim bila kršena pravica sodelovati pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave). Divjad naj bi uničevala kmetijska in druga zemljišča pobudnikov, pri tem pa naj bi lastniki dobili premajhno odškodnino. Zato naj bi bila ureditev v neskladju s pravico do gospodarske pobude (74. člena Ustave), saj naj bi prenizka odškodnina zaradi škode onemogočala gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči.
V vlogi je kot pobudnica navedena Civilna iniciativa za ukinitev LPN Kompas Peskovci. Vlogo so kot člani upravnega odbora in kot pobudniki posamezniki podpisali Janez Tibola in drugi. Ustavno sodišče je, ne da bi se spuščalo v presojo, ali Civilna iniciativa za ukinitev LPN Kompas Peskovci izkazuje pravni interes za izpodbijanje ZDLov-1, štelo, da pobudo vlagajo Janez Tibola in drugi.
Pobudniki izpodbijajo celotni zakon, vendar so izrecno navedli, da izpodbijajo prvi odstavek 1. člena, 3. člen, drugi in peti odstavek 4. člena in drugi odstavek 8. člena ZDLov-1. Iz navedb v pobudi izhaja, da pobudniki nasprotujejo tudi višini odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah povzročeno od divjadi, ki je urejena v 55. členu ZDLov-1. Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudniki izpodbijajo navedene določbe.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
Člen 55 ZDLov-1 ne učinkuje neposredno. Uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah je urejeno v 56. členu ZDLov-1. Iz petega odstavka 56. člena ZDLov-1 izhaja, da lahko oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo Komisije za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah (tretji odstavek 56. člena ZDLov-1) s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 55. člena ZDLov-1. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).
Pobudniki pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 1. člena, 3. člena, drugega in petega odstavka 4. člena in drugega odstavka 8. člena ZDLov-1 utemeljujejo s tem, da so lastniki zemljišč, na katerih se izvaja trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pobudniki v tem delu izkazujejo pravni interes, saj izpodbijane zakonske določbe učinkujejo neposredno.
Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ker je Ustavno sodišče izpodbijano zakonsko ureditev že presojalo v odločbah št. U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 120/06, in OdlUS XV, 78) in št. U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06, in OdlUS XV, 70). Ugotovilo je, da ZDLov-1 ni v neskladju z Ustavo. Pobudniki ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih, niti ne odpirajo novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo (2. točka izreka).
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Šorli.
dr. Matej Accetto Podpredsednik