Jedro

Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom na podlagi četrtega odstavka 285. e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena KZ-1 ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev.

3. Pritožba je nedovoljena.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep na podlagi četrtega odstavka 285. e člena ZKP, ki določa, da na predobravnavnem naroku predsednik senata odloči o drugih procesnih predlogih strank, če je pristojen za odločanje in če je to smotrno glede na stanje stvari. Na predobravnavnem naroku je zagovornik obdolženega A. A. podal predlog za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena KZ-1B, ki v kazenskem zakonu določa kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka. Predlog zagovornika torej ni bil usmerjen v procesno vprašanje, temveč v materialno pravno vprašanje. Glede na določbe 435. člena ZKP sodišče v skrajšanem postopku najprej opravi preizkus ali je krajevno in stvarno pristojno, potem pa še formalni in materialni preizkus obtožnega predloga. Na ta način je doseženo, podobno kot pri ugovoru zoper obtožnico, da ne pride do neutemeljene uvedbe kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje je ta preizkus že opravilo in tudi ugotovilo ustreznost uporabljene materialnopravne določbe za očitano kaznivo dejanje. Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena KZ-1 je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen npr. uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kaznivo dejanje, ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobnemu. O ugovorih pravne narave sodišče nikoli ne odloči s posebnim sklepom, temveč se o njih odloči takrat, ko sodišče odloči o očitkih iz obtožbe.

5. Glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje o predlogu zagovornika ne bi smelo odločiti s posebnim sklepom. Izpodbijani sklep je izdalo brez podlage v določbah ZKP, kar v posledici pomeni, da zoper takšno „odločbo“ sodišča ne more biti pritožbe, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo kot nedovoljeno.