Jedro

Storilčeva odsotnost iz Slovenije od 1. 7. 2013 dalje zaradi zaposlitve v Nemčiji ni opravičljiv razlog, da storilec v času do 3. 3. 2014 ni mogel opraviti obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici. Zgolj trditve o vezanosti na sedanjega delodajalca za obdobje 48 mesecev namreč ne izkazujejo, da storilec ne bi mogel v času od 1. 7. 2013 do 3. 3. 2014 zagotoviti vsaj tri dni dopusta, da bi lahko opravil obveznost. Prav tako pritožbeno zatrjevano pomanjkanje finančnih sredstev za udeležbo v edukacijskih delavnicah ne more biti opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici v obdobju od 3. 3. 2013 do 1.7. 2013. Storilec se je mogel in moral zavedati, da mu bodo s sklepom o ugoditvi predlogu za nadomestitev globe naložene določene obveznosti, ki so povezane tudi z določenimi stroški in bi tako moral poskrbeti za zmožnost oprave edukacijskih delavnic bodisi pred odhodom v Nemčijo, bodisi v kasnejšem obdobju tako, da bi si zagotovil vsaj dva dni dopusta za opravo te obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da pred odhodom v Nemčijo zaradi zaposlitve, ni imel finančnih sredstev za plačilo edukacijske delavnice, kar je bil razlog, da se ni mogel edukacijske delavnice udeležiti v tem času. V zelo kratkem času se mu je pojavila možnost, da odide v Nemčijo na delo, da bi prišel do svojih finančnih sredstev, tam pa je podpisal pogodbo z delodajalcem, da mora biti njemu na razpolago 48 mesecev od dneva podpisa pogodbe, pod protokolom 5.000,00 EUR, kar izhaja iz četrtega odstavka priloženega prepisa dodatka k pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 6. 2013. Zaradi navedenega se do dneva vložitve pritožbe ni uspel udeležiti edukacijske delavnice, saj niti do dneva vložitve pritožbe ni bil v Sloveniji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje z napotilom, da le-to zadevo vrne v prejšnje stanje in napadeni sklep prekliče ter upošteva vloženo dokazilo o udeležbi v edukacijski delavnici, ki ga bo sodišču poslal v roku treh mesecev od vložitve te pritožbe, to je do 10. 2. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sklepom z dne 14. 2. 2013 naloženo, da se mora v preizkusni dobi 12 mesecev udeležiti programa edukacijskih delavnic v obsegu najmanj 6 ur, da se je storilcu preizkusna doba iztekla z dnem 3. 3. 2014 ter da iz obvestila izvajalske organizacije Z. D. z dne 28. 4. 2014 izhaja, da se storilec edukacijskih delavnic vse do 28. 4. 2014 ni udeležil. Storilec je sicer 3. 3. 2014, ko se mu je iztekla preizkusna doba, sicer vložil prošnjo za podaljšanje roka za udeležbo na edukacijski delavnici, v kateri je navajal, da se delavnic ni mogel udeležiti, ker od 1. 7. 2014 dela in biva v Nemčiji ter ima težave z uskladitvijo dopusta in termini delavnic, vendar je sodišče prve stopnje štelo, da storilčeva odsotnost od 1. 7. 2013 dalje ne more opravičiti njegove neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe v edukacijskih delavnicah, saj je pred odhodom v Nemčijo storilec imel na voljo več kot tri mesece časa, da bi se udeležil programa, poleg tega pa pri zaposlitvi v Nemčiji ni šlo za nepričakovan dogodek, ki bi storilcu onemogočil pravočasno izpolnitev obveznosti, zlasti pa storilec svojih navedb o tem, da se edukacijskih delavnic ni mogel udeležiti zaradi težav z uskladitvijo dopusta in termini delavnic, ni z ničemer izkazal ter da zgolj pavšalnim navedbam storilca, da težko dobi dopust v času izvajanja programov, sodišče ne more slediti.

5. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča storilčeva odsotnost iz Slovenije od 1. 7. 2013 dalje zaradi zaposlitve v Nemčiji ni opravičljiv razlog, da storilec v času do 3. 3. 2013 ni mogel opraviti obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici. Zgolj trditve o vezanosti na sedanjega delodajalca za obdobje 48 mesecev, ki jih storilec dokazuje s predložitvijo pogodbe oziroma dodatka k pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 6. 2013, namreč ne izkazuje, da si storilec ne bi mogel v času od 1. 7. 2013 do 3. 3. 2013 urediti vsaj tri dni dopusta, da bi lahko opravil obveznost udeležbe v edukacijskih delavnicah, kolikor je potrebno za izpolnitev te obveznosti, kot izhaja iz fotokopij vabil pooblaščenega izvajalca na list. št. 39-44, iz katerih pa je tudi razvidno, da je storilec bil vabljen k udeležbi na edukacijskih delavnicah kar šest krat. 6. Prav tako pritožbeno zatrjevano pomanjkanje finančnih sredstev za udeležbo v edukacijskih delavnicah ne more biti opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti udeležbe v edukacijski delavnici v obdobju od 3. 3. 2013 do 1. 7. 2013. Storilec, ki je imel interes, da se mu ne prekliče veljavnost vozniškega dovoljenja, se je mogel in moral zavedati, da mu bodo s sklepom o ugoditvi predlog za nadomestitev globe naložene določene obveznosti, ki so povezane tudi z določenimi stroški in bi tako moral poskrbeti za zmožnost oprave edukacijskih delavnic bodisi pred odhodom v Nemčijo, bodisi v kasnejšem obdobju tako, da bi si zagotovil vsaj dva dni dopusta za opravo te obveznosti. Ker pa storilec v roku, ki mu je bil določen s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, svoje obveznosti udeležbe v edukacijskih delavnicah ni opravil, za kar kljub vloženi prošnji za podaljšanje roka 3. 3. 2014 ni izkazal opravičljivih razlogov, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj takšno posledico določa drugi odstavek 202. e člena ZP-1. 7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je storilec dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.