Jedro

Pogojno izjavo toženca o soglasju k umiku tožbe je treba šteti kot njegovo nestrinjanje z umikom tožbe, zato ustavitev postopka ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 164045/2012 z dne 29. 10. 2012 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter postopek ustavilo. Tožnici je naložilo, da tožencu v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 40,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Izpostavlja nepravilno in pomanjkljivo ugotovitev sodišča prve stopnje o privolitvi v umik tožbe. V umik tožbe je bilo privoljeno le pod pogojem, da tožnica povrne stroške pravde. Upravičen je do povračila sodne takse v višini 80,00 EUR, saj je bil dvakrat pozvan na njeno plačilo in jo je tudi dvakrat plačal. Napačna je trditev sodišča prve stopnje, da mu v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi pripadajo samo odvetniški stroški. Zakon o odvetniški tarifi govori le o tem, kakšni so odvetniški stroški in kako se obračunavajo, medtem ko 155. in 158. člen ZPP govorita o povrnitvi pravdnih stroškov stranki, ki je pravdo dobila. V omenjenih členih pa ni nikjer govora, da so to zgolj stroški odvetnika. Ker se je zagovarjal sam in je v pravdi uspel, je upravičen tudi do povračila stroškov po specifikaciji.

Pritožba je utemeljena.

Toženec v laični pritožbi smiselno uveljavlja nepravilno uporabo določila 188. člen ZPP, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka. Zatrjuje, da je takšna ugotovitev nepravilna, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Tožnica je tožbo umaknila 12. 4. 2013, vendar pa toženec z izjavo in zahtevkom z dne 7. 5. 2013 ni privolil v umik oz. ni podal soglasja k umiku tožbe. Tako kot ne more biti pogojna izjava o umiku tožbe, ki predstavlja procesno dejanje, tudi ne more biti pogojna izjava o soglasju k umiku tožbe. Če je izjava o soglasju k umiku tožbe pogojna, kakršna je bila tudi v obravnavani zadevi, pomeni takšna izjava toženca nestrinjanje z umikom tožbe. To pa, skladno z določbo 188. člena ZPP, predstavlja oviro za ustavitev postopka.

Pritožba toženca, v kateri smiselno trdi, da ni bilo pogojev za ustavitev postopka, je zato utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih zatrjevanj o nepravilni odmeri stroškov postopka.