Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 440/99

ECLI:SI:VSRS:2000:I.UP.440.99 Upravni oddelek

lokacijsko dovoljenje legalizacija
Vrhovno sodišče
2. marec 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Legalizacija objekta pomeni, da se dovoljuje tak poseg kot dejansko že obstaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici št. U 1789/96 z dne 2.4.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zaradi odločbe tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje Upravne enote K. z dne 21.3.1995, izdano investitorju B.B. za legalizacijo pritličnega dela stanovanjskega objekta in njegovo nadzidavo na parc. št. 1582 in 1583 k.o. D. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče ugotavlja, da je legalizacija obstoječega objekta možna na podlagi 2. točke 4. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za območje občine Koper (Uradne objave št. 15/94),njegova nadzidava pa po določbah 8. in 13. člena Odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih v občini Koper (Ur.objave občine Koper št. 19/88-PUP). Pritlična etaža ima tlorisne gabarite 11,50 x 10.00 m, nadzidava pa se dovoljuje v enakih tlorisnih gabaritih, kot je sezidana pritlična etaža do skupnega višinskega gabarita P+1. Nadalje upravno sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, ki se nanašajo na nadzidavo obstoječega objekta in potrebno soglasje soseda. V 2. odstavku 12. člena PUP določa odmike od parcelne meje in odmike od sosednjega objekta le za nove prostostoječe objekte, glede nadzidave pa nima omejitev. Zato glede nadzidave v obstoječih horizontalnih gabaritih investitorju ni potrebno pridobiti soglasij sosedov. Ker je omejitve glede dograjevanja obstoječih objektov, določenih v 13. členu PUP, po oceni upravnega sodišča tožena stranka pravilno upoštevala, je tudi tožbene ugovore v zvezi s tem zavrnilo kot neutemeljene. Prav tako pa tudi tožbeni ugovor, da investitor gradi na tujem zemljišču, saj je ugotovljeno, da je investitor predložil dokaze o lastništvu gradbene parcele, medtem ko tožnikovi dokazi t.j. mapna kopija, ki kaže le na pripadnost mejnega zidu, njegovih navedb o nasprotnem ne izkazujejo.

V pritožbi tožeča stranka predlaga, da se odpravi izpodbijana odločba, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeva upravnemu sodišču v novo sojenje. Trdi, da investitor gradi objekt na njenem zemljišču in sicer na mestu obstoječega mejnega zidu, ki je njena last. To je razvidno iz predloženih dokazov, mapne kopije in zemljiškoknjižnega izpiska, iz katerega izhaja, da mejni sporni zid pripada k parceli tožeče stranke, to je parceli št. 1576 k.o. D. Tožeča stranka je res dala soglasje za legalizacijo obstoječega objekta, vendar le na investitorjevem zemljišču, ne pa na njenem zemljišču. Tožeča stranka ponavlja ugovor, da za nadzidavo niso izpolnjeni pogoji po PUP in sicer že splošni pogoji ne, ki jih določa c) točka prvega odstavka 8. člena PUP, saj nadzidava ni usklajena z vaško strukturo, gabariti, stavbnimi črtami, niti z nakloni streh na tem območju. Na mestu obstoječega pritličnega objekta je bil v preteklosti (do leta 1950) vedno le pritlični objekt, lopa oz. hlev. Nadzidava tudi ni usklajena s pogoji 12. člena PUP, ki ne veljajo le za nove prostostoječe objekte, ampak tudi za nadzidave. Ni logično, da bi bilo potrebno soglasje le za legalizacijo. Upoštevati je treba, da gre pri celotnem predvidenem objektu za novogradnjo in je zato potrebno soglasje tožeče stranke kot soseda. Ni bil upoštevan niti 13. člen PUP, ki določa, da je dograditev obstoječih objektov dovoljena pod pogojem, da se ohranijo v mejah funkcionalnosti osnovne značilnosti objekta, značilnosti konstrukcije, vedute. Veduta tožeče stranke bi se s sporno nadzidavo bistveno poslabšala, saj je sporni objekt ravno na liniji med objektom tožeče stranke in morjem.

Investitor B.B. kot prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neresnične in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za legalizacijo obstoječega pritličja stanovanjskega objekta, ki ni sporna, saj tožnik v pritožbi izrecno navaja, da se z njo strinja, in za nadzidavo legaliziranega objekta, ki pa je sporna, ker naj ne bi bila v skladu s pogoji PUP.

Čeprav se legalizacija pritličja in njegova nadzidava dovoljujeta po dveh pravnih podlagah, pa zgolj zato ni mogoče trditi, da predvideni poseg nadzidave pomeni poseg, za katerega je treba upoštevati vse pogoje kot za novogradnjo.

Legalizacija pritličja pomeni, da se legalizira tak poseg kot dejansko že obstaja, to pa je stanovanjski objekt v že obstoječih gabaritih. Zato se tožnik glede sporne nadzidave ne more uspešno sklicevati na pogoj iz 1. alinee c. točke 1. odstavka 8. člena PUP, po katerem se na območjih strnjene zazidave zagotavlja varovanje vaške strukture. Zatrjevana okoliščina, da je bil do 1950. leta tu hlev, na samo legalizacijo stanovanjskega objekta kot na nadzidavo nima vpliva.

Upravno sodišče je pravilno zavrnilo tožnikove ugovore glede odmikov, ker jih PUP za sporni poseg ne določa. Odmiki v 2. odstavku 12. člena PUP so predpisani za nove prosto stoječe objekte, kar pa nadzidava ni, kot je že tudi pravilno ugotovljeno. Ugovor, da bo s sporno nadzidavo tožnikova veduta bistveno poslabšana, ker je sporni objekt ravno na liniji med tožnikovim objektom in morjem, in zaradi česar sporni poseg ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena PUP, je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Po 13. členu PUP je dograditev obstoječih objektov dovoljena pod pogojem, da se ohranijo v mejah funkcionalnosti osnovne značilnosti objekta, konstrukcije, vedute. Navedeni pogoj se torej nanaša na sam predvideni poseg in njegove značilnosti, ne pa na tožnikov objekt in njegove vedute.

Pritožbeni ugovor, da investitor ni izkazal razpolagalne pravice na zemljišču, na katerem gradi, je upravno sodišče pravilno zavrnilo in navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Zato pritožbeni ugovori, v katerih zgolj ponavlja svoje tožbene ugovore s tem v zvezi, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia