Jedro

ZFPPIPP vsebuje splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo (493. čl.) in med drugim v 2. odst. določa, da se v postopkih prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, tudi po tem datumu uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1. tega zakona drugače določeno. Ker pa v obravnavanem primeru postopek prisilne poravnave še ni bil začet, ampak je bil z vložitvijo predloga (le) uveden, prihaja v obravnavani zadevi v celoti v poštev uporaba določb ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave; 2.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom P. d.o.o.; 3.) za upraviteljico imenovalo M.B. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da je zaradi insolventnosti 29.9.2008 sodišču poslal priporočeno pošiljko in na podlagi določil ZPPSL predlagal uvedbo prisilne poravnave. Prenehanje dolžnika v stečajnem postopku ni bila opcija, katero bi s tem predlogom zasledoval, saj bi mu prenehanje pravnega subjekta prineslo nenadomestljivo gospodarsko škodo. Sodišče je s sklepom z dne 10.10.2008 dolžnika pozvalo, naj v roku 15 dni svoj predlog dopolni po standardih, ki jih določa ZFPPIPP. Vendar pa bi dopolnitev predloga zahtevala sodelovanje strokovnjakov, tako da ne bi bila mogoča v predpisanem roku. Zato se je dolžnik odločil, da v postopku ne bo več aktivno sodeloval in predloga ni dopolnil s plačilom predujma. Vendar pa je treba upoštevati, da sodišče ni spoštovalo rokov, ki jih določa ZFPPIPP; ni v osmih dneh po vložitvi predloga izdalo sklepa o dopolnitvi, poleg tega pa je še enkrat izdalo sklep o dopolnitvi z dne 7.11.2008, ko je dolžnika pozvalo, naj v 15 dneh predloži dokaz o plačilu začetnega predujma v višini 1.578,00 EUR, čeprav tega zakon ne predvideva. Zakon v čl. 147/III določa absolutno nepodaljšljivost roka za dopolnitev predloga, sodišče pa je to zakonsko določbo obšlo. Poleg tega pa sklepa o zavrženju predloga ni izdalo v roku, ki mu ga določa zakon in ni objavilo predloga za začetek postopka prisilne poravnave skupaj s prilogami, poleg tega pa ni v osemdnevnem roku objavilo sklepa o dopolnitvi predloga. Z zavrženjem predloga za začetek stečajnega postopka je sodišče dolžniku kršilo ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. čl. Ustave RS, s tem ko je nad dolžnikom kljub njegovi drugačni volji začelo stečajni postopek. V tem postopku se pojavlja še ena nedoslednost: zaradi pomanjkanja dokazila o plačanem začetnem predujmu je ob uporabi zakonske domneve iz čl. 141/III ZFPPIPP sodišče začelo stečajni postopek. Vendar pa je plačilo začetnega predujma obvezno tudi po določbah zakona, ki urejajo predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžniku tako ni jasno, kako je sodišče lahko začelo stečajni postopek kljub temu, da iz spisa izhaja, da ni izpolnjen pogoj za začetek stečajnega postopka, saj začetni predujem ni plačan. Ni jasno niti, iz katerih sredstev je plačalo objavo na spletnih straneh AJPES, saj se objava plača iz predujma.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/2007, dalje: ZFPPIPP), ki je pričel veljati 15.1.2008, se je v delu, relevantnem za obravnavano zadevo, pričel uporabljati 1.10.2008 (500. čl. ZFPPIPP). V obravnavani zadevi pa je dolžnik predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložil 29.9.2008, torej še v času uporabe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). V poglavju o prehodnih in končnih določbah vsebuje ZFPPIPP splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo (493. čl.) in med drugim v 2. odst. določa, da se v postopkih prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, tudi po tem datumu uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1. tega zakona drugače določeno. Ker pa v obravnavanem primeru postopek prisilne poravnave še ni bil začet, ampak je bil z vložitvijo predloga (le) uveden, prihaja v obravnavani zadevi v celoti v poštev uporaba določb ZFPPIPP.

ZFPPIPP v 2. odst. 147. čl. določa, da mora sklep o dopolnitvi sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje res ni takšnega sklepa izdalo v navedenem roku, ampak kasneje, glede na to, da je prvi sklep o dopolnitvi izdalo 10.10.2008, drugega pa 7.11.2008. Ravno tako iz objav na spletnem portalu AJPES-a ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje ravnalo skladno s 148. čl. ZFPPIPP in v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave ta predlog objavilo skupaj s prilogami (prej omenjena sklepa o dopolnitvi pa sta bila objavljena istega dne kot sta bila izdana).

Roki, ki so v zakonu določeni za to, da sodišče opravi določena procesna dejanja v postopku, so določeni zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka (48. čl. ZFPPIPP). Vendar pa gre po eni strani za instrukcijske roke, po drugi strani pa ni pritožnik niti zatrjeval, da bi dejstva prekoračitve rokov s strani sodišča vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj priznava, da začetnega predujma ni plačal (in o tem predložil dokazila), niti v roku, ki mu ga je dodelilo sodišče in niti kasneje. To pa je bil razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Pritožnik pa se v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na kršitev svobodne gospodarske pobude iz 74. čl. Ustave RS, glede na to, da ni upošteval odločitve sodišča o dopolnitvi predloga in so zato nastopile posledice, ki jih predvideva zakon, konkretno začetek stečajnega postopka nad njim (4. odst. 147. čl. v zvezi s 3. odst. 141. čl. ZFPPIPP).

Res je, da je ureditev, po kateri sodišče začne stečajni postopek na podlagi domneve iz 3. odst. 141. čl. ZFPPIPP, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, če bo ta zavrnjen ali zavržen, podrejeno predlagal tudi začetek stečajnega postopka, nedosledna, ko pa je po drugi strani plačilo začetnega predujma obvezno tudi po določbah zakona, ki urejajo predlog za začetek stečajnega postopka. Vendar pa gre pri tem za nedoslednost v zakonu, katere odprava na more biti predmet obravnavanega postopka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. odst. 128. čl. ZFPPIPP, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.