Jedro

Tožnik je v tožbenem zahtevku med drugim predlagal tudi razveljavitev obvestila tožniku, s katerim je svet tožene stranke na razpisano delovno mesto ravnatelja imenoval določeno kandidatko. Namen tega obvestila je bil v seznanitvi tožnika (kot kandidata) o izbiri in ga poučiti, da lahko pregleda razpisno gradivo in v 15. dneh po prejemu obvestila zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Obveznost izdaje tega obvestila je toženi stranki nalagal 36. člen ZZ. Glede na 36. člen ZZ lahko sodišče v zvezi z zakonitostjo imenovanja ravnatelja ugotavlja le, ali je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje oziroma ali je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, pa je ta kršitev lahko bistveno vplivala o izbiri kandidata. V okviru teh postopkov lahko neizbrani kandidat izpodbija odločitev organa pristojnega za imenovanje o izbiri (ali neizbiri), Zoper sporno obvestilo o imenovanju, ki po svoji naravi ni odločitev, pa tožnik kot neizbrani kandidat nima sodnega varstva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim obvestilom razveljavilo in tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo.

Postopek v zvezi z izbiro kandidata za ravnatelja tožene stranke in postopek v zvezi z imenovanjem ravnatelja tožene stranke je potekal skladno z veljavnimi predpisi, to je ZZ in ZOFVI. Prav tako je kandidatka, ki je uspela v postopku izbire kandidata in ki je bila kasneje imenovana za ravnateljico, izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti postopka tožene stranke glede imenovanja ravnatelja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki I/2 izreka razveljavi ter se tožba v zvezi z delom tožbenega zahtevka za razveljavitev obvestila tožniku št. ... z dne 30. 5. 2014 zavrže. II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti postopka tožene stranke glede imenovanja ravnatelja, za katerega je bilo delovno mesto objavljeno v A. dne 7. 3. 2014 ter na Zavodu RS za zaposlovanje. V točki I/2 izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev obvestila tožniku št. ... z dne 30. 5. 2014, s katerim je svet tožene stranke na 6. in 7. redni seji na razpisano delovno mesto ravnatelja imenoval kandidatko B.B. V točki I/3 izreka je zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa št. ..., sprejetega na 6. seji sveta tožene stranke dne 23. 4. 2014 in sklepa št. ..., sprejetega na 7. seji sveta tožene stranke z dne 29. 5. 2014. V točki I/3 izreka (pravilno I/4 izreka) je zavrnilo tudi njegov tožbeni zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sodbe do plačila. V točki II izreka je naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti njene stroške v znesku 489,30 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve, da tožnik ne očita svetu zavoda, da je pri izbiri ravnatelja in imenovanju ravnatelja napačno postopal, v nasprotju z listinami v spisu. Tožnik je namreč v II. točki svoje 1. pripravljalne vloge izrecno in konkretizirano očital svetu zavoda, da člani ne bi smeli glasovati o novem ravnatelju neposredno po tem, ko je C.C. tožnika na samih volitvah grobo obrekoval in žalil, zato tožnik ni imel nobene možnosti za izvolitev. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično pa se ni ukvarjalo s trditvami tožnika, da so žalitve C.C. na seji vplivale na izid volitev oziroma se ni opredelilo do trditev tožnika, da zaradi teh žalitev pred glasovanjem tožnik ni imel možnosti. Prav tako se ni opredelilo do izpovedbe ključne priče, podpredsednika sveta tožene stranke D.D., ki je vodil sporno sejo dne 23. 4. 2014 in ki je izpovedal, da je izpad C.C. po njegovem mnenju zelo vplival na izid volitev. Nadalje je izpovedal, da ekscesa ni mogel ustaviti, zato je predlagal, da se seja tega dne ne nadaljuje, saj so bili člani sveta pod vplivom žalitev. Izpovedal je tudi, da tožnik ni bil enakopravno obravnavan, torej v istem položaju kot drugi kandidati. Ker se do vsega navedenega sodišče prve stopnje ni opredelilo, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, v njej pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. S tem je storjena bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena sta 22. in 25. člen Ustave RS (načelo enakega varstva pravic in pravica do učinkovitega pravnega sredstva) oziroma prvi odstavek 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj izpodbijana sodba ni ustrezno obrazložena. Tožnik se prav tako ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da predmet tega postopka ni odločanje o tem, ali bi se morali posamezni člani sveta izločiti, saj je D.D. jasno izpovedal, da bi se morali E.E., mati deklice F.F. in njena stara mati izločiti iz postopka. Glavni očitek tožniku je bilo njegovo neukrepanje v zvezi z domnevnim spolnim deliktom, o tožnikovi „usodi“ pa so odločali mati te deklice, stara mati in njen stric oziroma mož njene tete, ki so bili vsi člani sveta zavoda. Že glede na to tožnik ni bil v enakopravnem položaju, tista člana, ki bi glasovala po svoji vesti, pa je prepričal C.C. na nedovoljen način, torej z žalitvami in blatenjem tožnika ob samih volitvah. Če bi do česa takega prišlo na občinskih ali državnozborskih volitvah, bi zagotovo prišlo do ponovnega glasovanja na tem volišču, saj take volitve ne bi bile poštene in zakonite. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o 2. točki tožnikovega tožbenega zahtevka (točka I/2 izreka izpodbijane sodbe) storilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, glede preostalega dela izpodbijane sodbe pa ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih tožnik navaja v pritožbi in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sprejelo tudi materialno pravno pravilno odločitev.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik v tožbenem zahtevku med drugim predlagal tudi razveljavitev obvestila tožniku št. ... z dne 30. 5. 2014, s katerim je svet tožene stranke na 6. in 7. redni seji na razpisano delovno mesto ravnatelja imenoval kandidatko B.B. (A6). Napačno je tožnikovo stališče, da je bila B.B. imenovana na razpisano delovno mesto z omenjenim obvestilom, saj je iz dokaznega postopka jasno razvidno, da je bila B.B. izbrana za kandidatko za ravnateljico tožene stranke s sklepom št. ... sveta tožene stranke, sprejetega na 6. redni seji dne 23. 4. 2014 (B2), navedena delavka pa je bila imenovana za ravnatelja tožene stranke s sklepom št. ... sveta tožene stranke, sprejetega na 7. redni seji sveta tožene stranke (B3). Namen tega obvestila (A6) je bil v seznanitvi tožnika (kot kandidata) o izbiri in ga poučiti, da lahko pregleda razpisno gradivo in v 15. dneh po prejemu obvestila zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Obveznost izdaje tega obvestila je toženi stranki nalagal 36. člen Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/1991 in nadalj). Glede na 36. člen ZZ lahko sodišče v zvezi z zakonitostjo imenovanja ravnatelja ugotavlja le, ali je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje oziroma ali je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, pa je ta kršitev lahko bistveno vplivala o izbiri kandidata. V okviru teh postopkov lahko neizbrani kandidat izpodbija odločitev organa o izbiri (ali neizbiri), pristojnega za imenovanje. Zoper sporno obvestilo o imenovanju, ki po svoji naravi ni odločitev (odločitev sta že omenjena sklepa sveta tožene stranke, sprejeta na 6. oziroma 7. redni seji), pa tožnik kot neizbrani kandidat nima sodnega varstva. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na njegovo pritožbo in v okviru preizkusa po uradni dolžnosti odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim obvestilom razveljavilo in tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 339. člena).

6. Tožnik sodišču prve stopnje v pritožbi neutemeljeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ker je v nasprotju z listinsko dokumentacijo zaključilo, da tožnik ni očital svetu tožene stranke, da je pri izbiri ravnatelja napačno postopal. Tožnik se pri tem sklicuje na zaključek prvega odstavka točke II njegove 1. pripravljalne vloge. V tem delu svoje pripravljalne vloge je tožnik navajal, da člani sveta šole ne bi smeli glasovati o novem ravnatelju neposredno po govoru C.C. S takšnim zatrjevanjem tožnik svetu tožene stranke tudi po zaključku pritožbenega sodišča ni očital kršitve postopka izbire, temveč le to, da glasovanje o ravnatelju, gledano s časovnega vidika, ni bilo primerno (zaradi govora C.C.). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe vsebino te pripravljalne vloge (in trditve tožnika) povzelo z besedami, da je tožnik zatrjeval, da bi moral svet tožene stranke dne 23. 4. 2014 po govoru C.C. sejo prekiniti in nanjo povabiti tožnika, da bi se „branil“ pred očitki. Glede na navedeno po zaključku pritožbenega sodišča zatrjevana protispisnost ni podana.

7. Neutemeljeni so tudi tožnikovi pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, o kršitvi 22. in 25. člena Ustave RS (Ustava RS; Ur. l. RS/I, št. 33/1999 in nadalj.) in o kršitvi prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP; Ur. l. RS, št. 33/1994, MP št. 7/94) zato, ker izpodbijana sodba ni dovolj obrazložena, oziroma ker nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo do vseh dejstev, ki so bila relevantna za odločitev o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka, opredelilo pa se je tudi do izpovedbe priče D.D., podpredsednika sveta tožene stranke, na kar tožnik izrecno opozarja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je navedena priča ob zaslišanju potrdila, da sam postopek izbire ni bil sporen, vendar pa je prepričana, da je C.C. govor zelo vplival na odločitev posameznih članov sveta šole. V zvezi z izpovedbo navedene priče je sodišče prve stopnje ugotovilo, da člani sveta tožene stranke odločajo avtonomno, da niso vezani niti na mnenje ustanovitelja, delavcev tožene stranke ali sveta staršev. Njihovo glasovanje je tajno, pri čemer se od članov sveta ne more in ne sme zahtevati, da povedo, kako so glasovali in zakaj so tako glasovali. S takšno argumentacijo se je po zaključku pritožbenega sodišče prve stopnje opredelilo tudi do subjektivne ocene priče o tem, da je C.C. govor vplival na odločitev nekaterih članov sveta tožene stranke v postopku izbire kandidata za ravnatelja tožene stranke oziroma v postopku imenovanja ravnatelja tožene stranke.

8. S preostalimi pritožbenimi navedbami pa tožnik dejansko izraža nestrinjanje z dokazno oceno izvedenih dokazov, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, vendar je tudi glede navedenega njegova pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je postopek v zvezi z izbiro kandidata za ravnatelja tožene stranke in postopek v zvezi z imenovanjem ravnatelja tožene stranke potekal skladno z veljavnimi predpisi, prav tako pa je kandidatka, ki je uspela v postopku izbire kandidata in ki je bila kasneje imenovana za ravnateljico, izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja tožene stranke. Ugotovilo je, da svet tožene stranke ni bil vezan na mnenja, ki so jih predhodno podali ustanovitelj, svet staršev in učiteljski zbor. Iz dokaznega postopka izhaja, da so se na razpisano delovno mesto ravnatelja tožene stranke prijavili trije kandidati, da sta se dva od njih (tožnik in kandidatka B.B.) predstavila svetu tožene stranke na 6. redni seji dne 23. 4. 2014 (A2), medtem ko se tretji kandidat (G.G.) na tej seji ni zglasil. Na tej seji sta svoje mnenje v zvezi s kandidati za ravnatelja podala tudi C.C. in H.H., kar je bilo v skladu s sklepom št. ..., ki ga je na tej seji sprejel svet šole in kar dopušča tudi prvi odstavek 31. člena Poslovnika tožene stranke (B8, v nadaljevanju Poslovnik). O kandidatih je tajno glasovalo 10 članov sveta tožene stranke, pri čemer je B.B. dobila 7 glasov, tožnik 2 glasova, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Iz 44. člena Poslovnika izhaja, da je svet sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov, pri čemer svet tožene stranke šteje 11 članov, kar izhaja iz 2. člena Poslovnika. Glede na 53. člen Poslovnika sprejme svet odločitve z večino prisotnih glasov vseh članov sveta. Postopek imenovanja ravnatelja je posebej opredeljen v 65. oziroma v 66. členu Poslovnika, vendar pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bile zgoraj navedene določbe Poslovnika kakorkoli kršene. Glede na izid glasovanja o kandidatu za ravnatelja tožene stranke, ki je potekalo tajno, je svet tožene stranke dne 23. 4. 2014 sprejel sklep št. ..., s katerim je ugotovil, da so člani sveta tožene stranke na tajnem glasovanju izbrali B.B. kot kandidatko za ravnateljico tožene stranke.

9. O izvolitvi ravnatelja tožene stranke pa je svet tožene stranke glasoval na 7. redni seji dne 29. 5. 2014 (A3). Iz zapisnika te redne izhaja, da je o glasovanju za ravnatelja tožene stranke glasovalo 8 članov sveta tožene stranke in sicer tajno (da je za B.B. glasovalo 6 članov, en član je glasoval proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna). Po zaključku tega glasovanja je svet tožene stranke sprejel sklep št. ... o imenovanju B.B. za ravnateljico tožene stranke od 1. 7. 2014 za dobo 5 let. 10. Glede na zgoraj opisan potek dogodkov pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da postopek izbire ravnatelja tožene stranke ni bil kršen niti glede na določbe ZZ, niti glede na določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 12/96 in nadalj.) niti glede na določbe Poslovnika. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na izpovedbo priče D.D., ki je menila, da bi se morali trije člani sveta tožene stranke izločiti iz postopka (ker naj bi bili osebno zainteresirani za to, da tožnik ne bi bil izbran za kandidata in nato za ravnatelja), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predmet sodne presoje tega individualnega delovnega spora ne more biti vprašanje, če bi se morali nekateri člani sveta tožene stranke izločiti iz postopka (izločitev članov sveta tožene stranke pri odločanju sveta v Poslovniku niti ni urejena), zato so drugačne pritožbene navedbe tožnika neutemeljene.

11. Ker razen v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki se je nanašala na razveljavitev obvestila o imenovanju ravnatelja z dne 30. 5. 2014, niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v preostalem pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavljanem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel (kot uspeh tožnika se ne more šteti niti odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje in zavrženju tožbe v delu, ki se je nanašala na razveljavitev obvestila o imenovanju ravnatelja z dne 30. 5. 2014), tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.