Jedro

Morebitno nestrinjanje z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca cestno prometne stroke bi tožnik moral uveljavljati v postopku, sedaj končanem s pravnomočno sodno odločbo, ne more pa uspeti s tem argumentom v postopku obnove, ker to ni obnovitven razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je izpodbijal odločbi tožene stranke z dne 16.8.2002 in 14.6.2002, s katerima mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in sklep z dne 24.4.2002, s katerimi je bila zavrnjena zahteva za izločitev pooblaščenca direktorja Policijske uprave kot prvostopenjskega disciplinskega organa. Poleg tega je zahteval, da ga tožena stranka pozove nazaj na njegovo delovno mesto, mu zagotovi delo, ter mu za čas od dneva prenehanja delovnega razmerja, to je od 28.8.2002 do 26.11.2002 plača njegovo polno plačo, kot da bi delal, od 26.11.2002 dalje pa razliko med plačo, do katere bi bil upravičen, če bi delal in plačo kot jo je prejemal v času do 26.11.2002 do 29.2.2004 v družbi A. d.o.o. in do 1.3.2004 dalje v družbi U. d.n.o.. Sodišče je s sodbo in sklepom II Pd 470/2004 z dne 10.11.2004 odločilo o tožbenem zahtevku tako, da je s sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu glede plačila plače za obdobje od 26.11.2002 dalje, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Takšno odločitev je potrdilo tudi Višje sodišče s sodbo Pdp 135/2005 z dne 5.5.2006. 2. Dne 7.7.2006 je tožnik predlagal obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Kot nova dokaza je navajal dne 10.11.2005 izdano izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za promet – raziskave prometnih nezgod dr. M. B. in dne 12.4.2006 izdano izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za medicino – travmatologija mag. A. A.. Obe navedeni mnenji nasprotujeta mnenju izvedenca oz. strokovne priče L. B., na katerega je sodišče v celoti oprlo svojo odločitev, medtem ko drugih izvedenih dokazov ni upoštevalo.

3. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik že v prejšnjem postopku predlagal postavitev novega izvedenca cestno-prometne stroke, izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za promet - raziskave prometnih nezgod dr. M. B. z dne 10.11.2005, ki ga tožnik navaja kot razlog za predlagano obnovo postopka, pa ne predstavlja novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Glede izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca za medicino - travmatologijo mag. A. A. z dne 12.4.2006, pa je sodišče ugotovilo, da bi tožnik predlog s postavitvijo izvedenca travmatologa lahko uveljavil v prejšnjem postopku, pa tega ni storil, zato se v skladu z določilom 2. odstavka 395. člena ZPP obnova ne more dovoliti.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP niso tisti dokazi, ki jih je stranka predlagala že v prejšnjem postopku, pa jih je sodišče zavrnilo. Na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP se pa ne more dovoliti obnova glede dokaza, ki bi ga tožnik lahko uveljavljal v prejšnjem postopku, pa tega ni storil. 5. Zoper pravnomočni sklep je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ves čas postopka zahteval, da sodišče postavi izvedenca cestno prometne stroke, ker je bilo to bistveno za odločitev v postopku, vendar je sodišče tak predlog neupravičeno zavrnilo. Sodišče druge stopnje se tudi ni opredelilo do navedb tožnika glede neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca cestno prometne stroke, ki ga je tožnik v postopku pravočasno in večkrat predlagal, kar pomeni, da bi sodišče iz tega razloga moralo dopustiti obnovo postopka. Po prepričanju tožnika bi bila v konkretnem primeru zanj izdana ugodnejša odločba, če bi sodišče dopustilo izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca cestno prometne stroke, kar dokazuje tudi odločitev v zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II K 362/2002 z dne 01.09.2006. 6. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Tožnik je bistveno kršitev določb pravdnega postopka samo formalno navajal, ni pa je vsebinsko opredelil. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9. Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna od presoje ali je stranka nova dejstva in nove dokaze mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

10. Tožnik je kot nov dokaz predložil izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za promet – raziskave prometnih nezgod dr. M. B. z dne 10.11.2005, s čimer je želel dokazati, da je mnenje izvedenca L. B., nepravilno. S tovrstnimi trditvami tožnik v rednem postopku ni uspel, saj je sodišče zavrnilo izvedbo dokaza z novim izvedencem cestno-prometne stroke kot nepotrebno. Ob tem pa velja poudariti, da sodišče mnenja L. B. ni uporabilo kot izvedensko mnenje po 243. členu ZPP, ga je pa uporabilo kot dokaz. Na podlagi tega je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da predloženo mnenje dr. M. B. ne predstavlja novega dokaza v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ker je bil tak dokaz že predlagan v rednem postopku.

11. Glede drugega predloženega izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca za medicino – travmatologijo dr. A. A. z dne 12.4.2006 je sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da bi ga tožnik lahko uveljavljal v prejšnjem postopku, pa tega ni storil. Ob takšni ugotovitvi je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se v tem primeru ne sme dovoliti obnova postopka, ker ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

12. Neutemeljene so revizijske navedbe, da se drugostopno sodišče ni opredelilo do neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca cestno prometne stroke, ki ga je tožnik pravočasno in večkrat predlagal v (sedaj) pravnomočno končanem postopku. V tem postopku je tožnik vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo. Morebitno nestrinjanje z zavrnitvijo dokaznega predloga, da sodišče postavi izvedenca cestno prometne stroke, bi tožnik tako moral uveljavljati v tem pravnomočno končanem postopku, ne more pa uspeti s tem argumentom v postopku obnove, ker to ni obnovitven razlog. Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena (1). Vse navedeno pa tudi kaže na pravilnost stališča, da pri izvedeniškem mnenju dr. M. B. ne gre za nov dokaz v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.

13. Sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da sta disciplinski in kazenski postopek ločena postopka. O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep. Disciplinski organ v ničemer ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, in disciplinski postopek tudi poteka ločeno od kazenskega postopka. Skupno jima je le to, da je prepovedano dejanje (ravnanje) isto. Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve disciplinske obveznosti pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodno vprašanje, saj za disciplinsko odgovornost ni pogoj, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni potrebna niti uvedba tega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe. Takšno stališče je revizijsko sodišče na primer zavzelo tudi v zadevi VIII Ips 517/2007 z dne 12.1.2009. 14. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 384. členom ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklep II Ips 713/2007 z dne 25.10.2007