Jedro

Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.

Izrek

Pritožbi stranske intervenientke zoper sklep z 31. 5. 2019 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, pritožba zoper sklep s 7. 6. 2019 pa se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 31. 5. 2019 zavrglo predlog stranske intervenientke za taksno oprostitev, ker ni predložila vseh podatkov, potrebnih za presojo materialnega položaja prosilke in njene družine. S sklepom s 7. 6. 2019 je sodišče zavrglo predlog stranske intervenientke za obročno plačilo sodne takse, ki ga je podala po prejemu plačilnega naloga 5. 6. 2019. 2. Zoper oba sklepa pritožbo vlaga stranska intervenientka.

3. V pritožbi zoper sklep z 31. 5. 2019 pojasnjuje, da je zaradi zaposlitve v Republiki Avstriji tam odprla bančni račun, na katerega ji delodajalec nakazuje plačo. Drugih sredstev na tem računu nima, podatke o njem pa vsebuje plačilna lista. V Avstriji je šele nekaj mesecev in se težko sporazumeva, zato razpolaga le z izpiskoma prometa na TRR za obdobje od 1. 4. do 12. 4. 2019. Meni, da predložena dokazila zadostujejo za zaključek, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Glede nepremičnine v Bosni je podala resnične podatke, tam ima z možem nedograjeno hišo, vrednost pa je glede na razmere v BiH povsem realna. Ne drži, da bi zamolčala prodajo solastniškega deleža do 1/3 na parceli 1180, k. o. ..., saj je svoj solastni delež podarila hčerki, ker zaradi slabih premoženjskih razmer z možem nista sposobna kriti stroškov nepremičnine. Sodišču je predložila dokazila, da je njen mož brez zaposlitve in brez denarnega nadomestila ter ga v celoti preživlja sama. V pritožbi poleg izpiska iz TRR prilaga notarski zapis darilne pogodbe in potrdilo o namenski rabi zemljišča. 4. V pritožbi zoper sklep s 7. 6. 2019 pritožnica ocenjuje, da je odločitev sodišča preuranjena, saj je razpolagalo z dokazili, ki jih je predložila predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Izkazala je višino mesečne plače, ki jo prejema na TRR v Republiki Avstriji, drugih sredstev na bančnem računu nima. Glede hiše v Bosni dokazila hrani mož v domačem kraju in gre za vrednost, kot jo je navedla.

5. Pritožba zoper sklep z 31. 5. 2019 je utemeljena. Pritožba s 7. 6. 2019 ni dovoljena.

6. Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje stransko intervenientko, ki je hkrati s pritožbo zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, s povzetkom določbe 12. člena ZST-1 pozvalo, naj svoj predlog dopolni. Ob tem je v tretji alineji 2. točke sklepa navedlo, da v primeru, da gre za podatke o: "premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in jih sodišče ne more pridobiti po uradni dolžnosti (npr. dohodki in premoženje v tujini, odprti TRR v tujini)", te predloži za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve predloga. Pritožnica, ki je dve plačilni listi za meseca januar in februar 2019 že predložila k predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je na podlagi takšnega poziva poleg izjave o premoženjskem stanju predložila tudi plačilno listo za mesec marec 2019. S tem je po oceni pritožbenega sodišča zadostila zahtevi glede podatkov o denarnih sredstvih, saj jo je sodišče prve stopnje le primeroma pozvalo, katere podatke je v zvezi z denarnimi prilivi v tujini dolžna posredovati. To izhaja tako iz postavitve teksta v oklepaje kot uporabe besedne zveze "na primer" in razločevalnega znaka vejice, ki ne kažeta na obveznost kumulativne predložitve podatkov iz TRR in plačilnih list. Tudi v obrazložitvi sklepa pritožnica na nujnost hkratne predložitve plačilnih listin in izpiskov TRR ni bila opozorjena. Enako velja glede posplošenega poziva o predložitvi podatkov glede premoženja v tujini. Pritožnica je v izjavi o premoženjskem stanju navedla, da je z možem solastnica stanovanjske hiše v Bosni, ki je nedograjena in je njena vrednost med 10.000 EUR in 15.000 EUR, te podatke pa je podala ob prevzemu materialne in kazenske odgovornosti za njihovo pravilnost. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z ozkim tolmačenjem sodišča prve stopnje, da pritožnica ni ustrezno dopolnila svojega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da ta ni primeren za obravnavo, temveč ocenjuje, da je svoje obveznosti po pozivu sodišča ustrezno izpolnila. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo določilo petega odstavka 108. člena ZPP in stranski intervenientki onemogočilo vsebinsko obravnavo njene vloge, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Če bo sodišče prve stopnje potrebovalo še dodatne podatke za ugotavljanje materialnega stanja prosilke, naj jo k predložitvi ponovno pozove z bolj jasnim navodilom o tem, kateri so podatki, ki jih ne more pridobiti samo.

8. Skladno z večinskim stališčem sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse. O ponovnem predlogu stranske intervenientke za obročno plačilo sodne takse s 5. 6. 2019 bo tako sodišče odločilo v okviru prvotno postavljenega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Pritožnica zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep s 7. 6. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP). Pravni interes mora namreč obstajati tudi v času odločanja pritožbenega sodišča.