Jedro

V obravnavanem primeru organ tožnici ni omogočil, da bi se o citiranem dokumentu Občine Radovljica, na katerega je oprl svojo odločitev, izjavila in ker niso podani razlogi za odstop od načela zaslišanja stranke (na primer razlogi iz prvega odstavka 144. člena ZUP), je s tem bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), tožnici pa tudi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo, številka 0141-225/2020-21 (02731425), z dne 8. 10. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: organ) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožničino vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - apnenec, na pridobivalnem prostoru kamnoloma ... v Občini Radovljica (1. točka izreka) in odločilo da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je organ preveril ustreznost priloženih dokazil in ugotovil, da tožnica k vlogi ni priložila dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ..., kot to določa 3. točka drugega odstavka 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju: ZRud-1). Dalje iz obrazložitve izhaja, da je organ Občino Radovljica po 36. členu ZRud-1 zaprosil za izdajo potrdila o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki pa ga slednja ni izdala. Organ je zato tožničino vlogo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem zatrjuje, da rudarsko pravico izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, številka 354-14-89/01, z dne 18. 12. 2001, in sicer za območje pridobivalnega prostora kamnoloma ... in za dobo 20 let. Prostor, za katerega velja rudarska pravica, se nahaja na zemljišču, določenem v dovoljenju za izkoriščanje, številka 311-2/76-7, z dne 4. 12. 1978. V nadaljevanju tožnica poudarja, da ji dokument Občine Radovljica, v katerem ta ugotavlja, da ne more izdati mnenja o skladnosti nameravanega posega s prostorskimi akti, ni bil dan v izjavo. Sklicujoč se na 145. in 146. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) zato opozarja, da je v tem primeru prišlo do kršitve načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in tako do bistvene kršitve pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člen ZUP). Poleg tega, sklicujoč se na ustavnosodno prakso, ocenjuje, da je izpodbijana odločba v delu, v katerem je navedeno, da k vlogi ni priložila dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ..., kot to določa 3. točka drugega odstavka 50. člena ZRud-1, neobrazložena, s čimer je bila kršena njena pravica iz 22. člena URS in 6. člena EKČP. Hkrati opozarja, da bi jo moral organ pozvati k dopolnitvi vloge (67. člen ZUP), ker pa je ni, je s tem kršil pravila postopka.

4.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

K I. točki izreka

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavanem primeru je predmet presoje odločitev organa, s katero je ta zavrnil tožničino vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - apnenec, na pridobivalnem prostoru kamnoloma ... v Občini Radovljica. Tožnica ugovarja, (1) da ji mnenje Občine Radovljica o neskladnosti iz 36. člena ZRud-1 ni bilo dano v izjavo, (2) da izpodbijana odločba v delu, v katerem je navedeno, da k vlogi ni priložila dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ... (3. točka drugega odstavka 50. člena ZRud-1), ni obrazložena in (3) bi jo moral organ pozvati k dopolnitvi vloge.

7.ZRud-1 določa, da o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo (četrti odstavek 50. člena ZRud-1). Čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje se lahko podaljša pod pogoji, da: (1) je bila vloga za podaljšanje rudarske pravice vložena najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena, (2) na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine, (3) koncesionar izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, (4) ima na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču in ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice, (5) je pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, (6) s koncesijskim aktom določena skupna količina mineralne surovine, za katero se je podelila rudarska pravice, še ni izkoriščena, (7) s podaljšanjem ne bo prekoračen rok iz 3. točke 37. člena ZRud-1 ter (8) je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih zaradi rudarskih del (prvi odstavek 50. člena ZRud-1). V vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mora nosilec rudarske pravice: (1) navesti podatke o nosilcu rudarske pravice in zakonitih zastopnikih v skladu s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena ZRud-1, (2) navesti podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, iz 151. člena ZRud-1, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora, (3) priložiti dokazila o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču za predlagano obdobje podaljšanja rudarske pravice, (4) priložiti potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1, iz katerega je razvidno, da na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine in da količine iz koncesijskega akta še niso izkoriščene, ter (5) priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu z ZRud-1, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine, ki v skladu s koncesijskim aktom še niso izkoriščene (drugi odstavek 50. člena ZRud-1). Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora na način, kot ga določa 36. člen ZRud-1 (tretji odstavek 50. člena ZRud-1).

8.Sodišče ugotavlja, da drži tožničin ugovor, da ji organ dokumenta Občine Radovljica, iz katerega izhaja, da ta mnenja o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ne more izdati, ni vročil in ji ni omogočil, da bi se o njem izjavila. Tako namreč izhaja iz upravnega spisa zadeve. Ker pa gre za dokument oziroma listino, na katero je organ (med drugim) oprl svojo odločitev, saj je skladnost pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora eden od pogojev za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (5. točka prvega odstavka 50. člena ZRud-1), bi organ tožnici moral omogočiti, da bi se o njej izjavila. ZUP namreč določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke; prvi odstavek 9. člena ZUP). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člen ZUP). Pri tem sodišče poudarja, da iz načela zaslišanja stranke izhaja tudi obveznost organa, da bodisi upošteva in sprejme navedbe ali ugovore stranke bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo. Ker pa torej v obravnavanem primeru organ tožnici ni omogočil, da bi se o citiranem dokumentu Občine Radovljica, na katerega je oprl svojo odločitev, izjavila in ker niso podani razlogi za odstop od načela zaslišanja stranke (na primer razlogi iz prvega odstavka 144. člena ZUP), je s tem bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), tožnici pa tudi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

11. Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 2/2013 z dne 10. 4. 2013.

9.Sodišče kot utemeljen presoja tudi ugovor tožnice, da bi jo moral organ, če je ugotovil, da njena vloga ne vsebuje vseh dokazil, kot jih zahteva 3. točka drugega odstavka 50. člena ZRud-1 (konkretno vseh dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ...), pozvati k dopolnitvi oziroma predložitvi, vendar ne na podlagi določb prvega odstavka 67. člena ZUP, kot to zmotno meni tožnica, temveč na podlagi določbe druge povedi drugega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka za svoje navedbe ne predlaga in predloži dokazov, to od nje zahteva uradna oseba, ki vodi postopek. Nepredložitev dokazil iz 3. točke drugega odstavka 50. člena ZRud-1 namreč po presoji sodišča ne pomeni nepopolne vloge v smislu 67. člena ZUP (formalno nepopolne vloge), temveč tako imenovano materialno nepopolno vlogo. Ob tem sodišče opozarja, da poziv po 140. členu ZUP vsebuje: (1) vezano na katera dejstva in lahko tudi primere dokazil naj stranka predloži informacije, dokumente in izjave, (2) v katerem roku naj to stori ter (3) opozorilo, kakšne bodo posledice opustitve dolžnega sodelovanja. Ker pa torej v obravnavanem primeru organ tožnice, kot to izhaja iz upravnega spisa, ni pozval k predlaganju in predložitvi (vseh) dokazov iz 3. točke drugega odstavka 50. člena ZRud-1, temveč je v izpodbijani odločbi le navedel, da tožnica v vlogi ni priložila dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ..., je s tem kršil pravila postopka, kar pa je lahko vplivalo na odločitev v zadevi. V nasprotnem primeru bi bila lahko namreč odločitev drugačna. To prav tako pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.

10.Nazadnje pa je utemeljen tudi ugovor tožnice, da izpodbijana odločba v delu, v katerem je organ le navedel, da tožnica ni priložila dokazil za vse parcele, ki so znotraj meja pridobivalnega prostora ... (3. točka drugega odstavka 50. člena ZRud-1), ni (ustrezno) obrazložena. Organ bi moral (potem ko bi izpolnil svojo opisano dolžnost iz druge povedi drugega odstavka 140. člena ZUP) argumentirano pojasniti, za katere parcele konkretno tožnica ni predložila dokazil, kot jih zahteva 3. točka drugega odstavka 50. člena ZRud-1, kot mu to nalaga prvi odstavek 214. člena ZUP, ki določa obvezne sestavine obrazložitve odločbe. To bi tožnici šele omogočilo učinkovito pravno sredstvo. Ker pa organ v obravnavanem primeru torej tako ni ravnal in izpodbijane odločbe v tem delu ni (dovolj) obrazložil, je v tem delu tudi ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). To pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.

11.Ker torej glede na predstavljeno v postopku za izdajo upravnega akta organ ni upošteval pravil postopka, sodišče pa teh kršitev v upravnem sporu ni moglo odpraviti in ni bilo pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter po četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, ki pa bo moral biti ustrezno obrazložen (214. člen ZUP), pred tem pa bo moral organ postopek voditi na način, da bo tožnici omogočil, da se bo izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bodo pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP), ter jo pozvati k predlaganju in predložitvi dokazov za njene navedbe (drugi odstavek 140. člena ZUP), kot vse izhaja iz prejšnjih točk obrazložitve te sodbe.

Sojenje brez glavne obravnave

12.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti po prvem odstavku 64. člena ZUS-1, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Odločanje po sodnici posameznici

13.Sodišče je v tej zadevi odločilo po sodnici posameznici po prvem odstavku 13. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

K II. točki izreka

14.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnica upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnico je zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

-------------------------------

1Kovač, P.: 9. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E.: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga. Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 128.

2Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 298/2002 z dne 21. 4. 2004 in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II U 214/2014 z dne 12. 11. 2014.

3Sever, T.: 67. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E., nav. delo, str. 459 in 460, ter Kovač, P.: 140. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E.: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga. Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 98.

4Kovač, P.: 140. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E., nav. delo, str. 97.

5Kerševan, E.: 237. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E., nav. delo, str. 561.

6Glej na primer sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.