Jedro

S ponujenimi trditvami (o lastnem prihodku, stroških, ki nastanejo s preživljanjem dveh sinov in lastnim preživljanjem ter plačevanjem preživnine za hči) in dokazi (podatki o višini prihodkov predlagatelja, zaslišanje udeležencev) predlagatelj utemeljuje ogroženost otroka, ki je po 161. členu DZ pogoj za izdajo začasne odredbe. Gre za dopustne in za odločitev relevantne navedbe, ki niso očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe do njih opredeliti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi glede zavrnitve predloga za začasno plačevanje preživnine (pod II. točko izreka) in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje pod II. točko izreka zavrnilo predlagateljev predlog, da se z začasno odredbo nasprotni udeleženki naloži plačevanje preživnine za mladoletnega sina. Navedlo je (točka 19), da oče ni izkazal navedb glede stroškov lastnega preživljanja in da ni podal navedb o stroških otrok.

2.V pravočasni pritožbi predlagatelj uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z naložitvijo plačevanja preživnine nasprotni udeleženki, podredno pa razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je predlagatelj podal trditve in dokaze za svoje navedbe o ogroženosti sina zaradi manjka sredstev za njegovo preživljanje (točka IV predloga). S ponujenimi trditvami (o lastnem prihodku, stroških, ki nastanejo s preživljanjem dveh sinov in lastnim preživljanjem ter plačevanjem preživnine za hči) in dokazi (podatki o višini prihodkov predlagatelja, zaslišanje udeležencev) predlagatelj utemeljuje ogroženost otroka, ki je po 161. členu Družinskega zakonika pogoj za izdajo začasne odredbe. Gre za dopustne in za odločitev relevantne navedbe, ki niso očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe do njih opredeliti1. Ker se ni, je podana smiselno uveljavljana kršitev strankine pravice do izjavljanja, torej kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; ta se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku ter 239. in 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

5.Gornje procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb predlagatelja, katere je prvo sodišče prezrlo, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede zavrnitve predloga za določitev preživnine razveljaviti in zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP).

6.Zaradi ugotovljene procesne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo.

7.Kakšni posebni napotki za nov postopek sodišču prve stopnje niti niso potrebni, saj dovolj jasno izhajajo iz gornje obrazložitve. Izpostaviti velja le, bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi navedb v predlogu sprva oceniti, ali ponujene trditve in dokazi utemeljujejo dejanski sklep o verjetni izkazanosti ogroženosti otroka. Hitrost nadaljevanja postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo glede preživljanja otroka je namreč odvisna tako od te ocene kot od drugih (aktualnih) okoliščin primera2.

-------------------------------

1Prim. odločbo US RS Up-426/01 z dne 5. 6. 2003.

2Primerjaj sklep VSL IV Cp 554/2022 z dne 4. 5. 2022.

Zveza: