Jedro

Po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 namreč sodišče izvedenca ustrezne stroke postavi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V predmetnem primeru je obstoj in obseg pripadajočega zemljišča sporen, saj predlogu predlagateljice nasprotni udeleženci skozi celoten postopek jasno in izrecno nasprotujejo.

Opredelitev nalog izvedenca je namreč v pristojnosti sodišča, ki je odmero zemljišča pod stavbo, ki naj dobi svojo parcelno številko, izvedenki odredilo ob sklicevanju na pravni položaj povezanih nepremičnin.

Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo in pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča. SPZ-B je zato uvedel institut povezanih nepremičnin, ki ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine), za kar gre tudi v primeru predlagateljičine stavbe.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni postavila predloga za ugotovitev obstoja povezanih nepremičnin. Po že prej pojasnjenem poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagateljica ter nasprotni udeleženci v predpisanem roku niso založili predujma za opravo izvedenskega dela sodne izvedenke za področje geodezije, z znanjem urbanizma, v višini 3.000 EUR, zaradi česar je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi X., ustavilo.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri zahtevi po delitvi predujma in pri navedbi, da parcelacija ni potrebna, ker se njen zahtevek nanaša le na ugotovitev, da je celotna parcela njena last kot pripadajoče zemljišče k njeni stavbi po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1. Delitev parcele bi bila tudi v nasprotju z drugim odstavkom 191. člena ZUreP-3. Meni, da bi sodišče v izpodbijanem sklepu moralo obrazložiti svojo odločitev, zakaj predujma ni ločilo na dva dela in zakaj je vztrajalo pri enotnem predujmu za izvedenko, ki ji je naložilo dve nalogi. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. Postopek zaradi neplačila predujma lahko sodišče ustavi samo, če je bila postavitev izvedenca potrebna, v tem primeru pa ni bila.

Navaja, da ni predlagala ustanovitve povezanih zemljišč, ter poudarja, da SPZ to določa le kot možnost, ne kot obveznost. Odmero zemljišča pod stavbo sodišče po 23. členu ZVEtL-1 odredi samo v postopku vzpostavitve etažne lastnine, kadar je med udeleženci spor o obsegu pripadajočega zemljišča. 23. člen ZVEtL-1 se uporablja samo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ne pa tudi v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, zato sodišče ni imelo podlage, da predlagateljico sili v vzpostavitev povezanih nepremičnin.

Sodišče res samo odloči, katerega izvedenca bo postavilo, vendar je v obravnavanem primeru postopalo arbitrarno in brez podlage. Izhajalo je iz stališča, da je vzpostavitev povezanih nepremičnin nujna za vpis v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, dejansko pa je to odvisno od vsebine predloga. Postavitev izvedenca z nalogo, ki za postopek ni potrebna, je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za vpis lastninske pravice predlagateljice na celotni parceli 812/2 ni ovire in postavitev izvedenca po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 ni potrebna. Ne gre namreč za vzpostavitev etažne lastnine, prav tako ni potrebno evidentiranje sprememb v katastru, potrebna pa ni niti parcelacija.

Postavljena izvedenka sploh ni izvedenka za področje urbanizma, ker pa gre le za enostavno razlago prostorskih aktov, predlagateljica njeni postavitvi ni nasprotovala. Ni sporno, da je predlagateljica lastnica stavbe, ki jo je na podlagi upravnih dovoljenj zgradila s tedanjim možem. Izdana je bila tudi odločba o ugotovitvi funkcionalnega zemljišča 000 z dne 3. 8. 1987 (potrdilo Občine L., ki je izenačeno z odločbo). Ker je celotna parcela namenjena normalni uporabi obstoječe stavbe, predstavlja pripadajoče zemljišče. Nasprotni udeleženci niso z ničemer izpodbili domneve iz drugega odstavka 43. člena ZVEtL-1, kljub temu pa predlagateljica ni nasprotovala delu naloge izvedenke, ki se nanaša na urbanistično mnenje.

Ko je sodišče vztrajalo pri enotnem predujmu, je predlagateljici onemogočilo, da bi plačala del predujma, ki se nanaša na urbanistično mnenje. S plačilom celotnega predujma bi pristala na parcelacijo, ki ji nasprotuje in je ni predlagala, sodišče pa pri njej vztraja v nasprotju s predpisi. S tem predlagateljici krši pravico do sodnega varstva, ki je ustavno zagotovljena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetnem (ponovljenem ) postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 11. 2023 postavilo sodno izvedenko A. A. z nalogo odmere zemljišča pod stavbo na naslovu X., ki naj dobi svojo parcelno številko, in izdelave urbanističnega mnenja glede pripadajočega zemljišča k tej stavbi. Predujem za delo izvedenke v znesku 3.000 EUR je sodišče naložilo v plačilo predlagateljici s poukom, da če ga ne bo plačala, bo k založitvi pozvalo ostale udeležence, če pa ga tudi ti ne bodo plačali, bo postopek ustavilo.

6.Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka temelji prvem odstavku 16. člena ZVEtL-1 in na ugotovitvi, da sodišče ne razpolaga s potrebnim znanjem za opravo izvedbe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča, zato je potrebna postavitev izvedenke (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1), ne predlagateljica ne nasprotni udeleženci pa v predpisanem roku predujma za opravo izvedenskega dela niso založili. Pritožbeno sodišče odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno.

7.Najprej pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni navedbi, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni detajlno odgovarjalo na zahteve predlagateljice po ločitvi predujma na dva dela in na navedbe o nepotrebnosti izvedenki postavljenih nalog iz vlog z dne 5. 12. 2023 in 28. 12. 2023. Kljub temu pa očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni podana. Do teh navedb in zahtev se je sodišče namreč opredelilo v sklepu o postavitvi izvedenke z dne 16. 11. 2023, v dopisu z dne 18. 12. 2023 in sklepu z dne 6. 2. 2024 (s katerim je zavrnilo ponovni predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma), zato je izpodbijano odločitev v povezavi s podatki v spisu kljub nekoliko skopi obrazložitvi mogoče celovito preizkusiti in jo vsebinsko presoditi.

8.Kot neutemeljene je zavrniti pritožbene navedbe, da postavitev izvedenca v tem postopku sploh ni potrebna. Po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 namreč sodišče izvedenca ustrezne stroke postavi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V predmetnem primeru je obstoj in obseg pripadajočega zemljišča sporen, saj predlogu predlagateljice nasprotni udeleženci skozi celoten postopek jasno in izrecno nasprotujejo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je predlagateljica v zvezi s parcelo 812/2 k. o. Y, za katero uveljavlja, da predstavlja pripadajoče zemljišče (in kot tako tudi last predlagateljice v celoti), svojo (so)lastninsko pravico že uveljavljala v pravdnem postopku I P 2720/2015. Njen zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen, saj ni uspela izkazati nobene od pravnih podlag za pridobitev lastninske pravice, zato ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da za vpis lastninske pravice predlagateljice na celotni parceli ni ovire in da izvedenca tudi iz tega razloga ne bi bilo treba postaviti.

9.Kot bistveno je nadalje treba upoštevati, da je v postopkih po ZVEtL-1, čeprav gre za predlagalne nepravdne postopke, zakonodajalec določil inkvizitorna pooblastila sodišča in stopnjeval preiskovalno načelo. ZVEtL-1 je bil (tako kot pred njim že ZVEtL) sprejet predvsem z namenom, da se uredijo neurejene zemljiškoknjižne evidence, kar je (tudi) v javnem interesu. Sodišče je postavljeno v vlogo aktivnega subjekta, katerega končna naloga je urediti konkretno situacijo in ne le presoditi o utemeljenosti predlagateljevega zahtevka z vidika zatrjevanih in ugotovljenih dejstev ter predlaganih dokazov in materialnega prava. Namen postopkov po ZVEtL-1 je, da se razmerje uredi čimbolj celovito, sodnik ima mnogo bolj aktivno vlogo kot v pravdnem postopku in široka inkvizitorna pooblastila, prav tako pa ni vezan na predlog predlagatelja in lahko sporno razmerje uredi tudi drugače, kot predlaga predlagatelj.

10.Ob upoštevanju tega normativnega okvira predlagateljica neutemeljeno nasprotuje tudi potrebnosti izdelave izvedenskega mnenja v delu, ki se nanaša na parcelacijo zemljišča pod stavbo. Opredelitev nalog izvedenca je namreč v pristojnosti sodišča (prim. prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1), ki je odmero zemljišča pod stavbo, ki naj dobi svojo parcelno številko, izvedenki odredilo ob sklicevanju na pravni položaj povezanih nepremičnin.

11.Ta pojem je bil uveden s spremembo SPZ-B, pri čemer so se določbe pričele uporabljati 1. 7. 2021. Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1 ), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo in pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča. SPZ-B je zato uvedel institut povezanih nepremičnin, ki ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine), za kar gre tudi v primeru predlagateljičine stavbe. ZVEtL-1 pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča ne razlikuje med stavbami v etažni lastnini in stavbami, ki niso v etažni lastnini, in v zvezi z uvedbo instituta povezanih nepremičnin tudi ni bil noveliran, v praksi pa se je izoblikovalo stališče, da sodišče v postopku po ZVEtL-1 lahko oblikuje tudi povezane nepremičnine v smislu 127.a do 127.č člena SPZ.

12.Pravno zmotne so tako pritožbene navedbe, da položaj povezanih nepremičnin lahko nastane zgolj na podlagi izjave volje lastnika. Po prvem odstavku 127.b člena SPZ se glede nastanka povezanih nepremičnin smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo etažno lastnino, etažna lastnina pa lahko nastane tudi z odločbo sodišča in ne le s pravnim poslom (107. člen SPZ), zato ni nobene ovire, da tudi povezana nepremičnina nastane z odločbo sodišča. Ker že pojmovno ustanovitev tega položaja zahteva obstoj glavne in pomožne povezane nepremičnine, se tako za pravilno izkaže odreditev parcelacije. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da predlagateljica ni postavila predloga v tej smeri. Po že prej pojasnjenem poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Predlog, da se določi pripadajoče zemljišče k stavbi, omogoča sodišču prve stopnje, da v skladu s 23. členom ZNP-1 in 47. členom ZVEtL-1, upoštevaje posebno naravo postopka po ZVEtL-1, na podlagi takega predloga in pravilne uporabe materialnega prava sprejme tudi odločitev, da je sporno zemljišče povezana nepremičnina v smislu določb 127.a do 127.č člena SPZ. Predlagateljica je v postopku navajala, da je nepremičnina 812/2 k. o. Y potrebna za redno in normalno rabo stavbe na naslovu X., saj delno predstavlja zemljišče pod stavbo, v ostalem pa dovozno pot, parkirne prostore, prostore za smetnjake, zelenice in prostore za igro in počitek, zato predstavlja njeno pripadajoče zemljišče. S tem je smiselno zatrjevala ustrezno povezanost stavbe in parcele, na pravno kvalifikacijo stranke pa sodišče ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1), zato ni pomembno, da predlagateljica ni izrecno postavila zahteve za ugotovitev obstoja povezanih nepremičnin v smislu določb 127.a do 127.č člena SPZ.

13.Pritožbeno sodišče na tem mestu še pojasnjuje, da se tudi sicer po predpisih o katastru fundus oziroma zemljišče pod stavbo beleži posebej (prvi odstavek 9. člena Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin tako določa, da se tloris stavbe vpiše v kataster nepremičnin, če je njegova površina enaka ali večja od 1 m2, po prvem odstavku 11. člena istega pravilnika je podatek, s katero parcelo je stavba povezana, določen s tlorisom stavbe, po 11. členu ZKN pa se v katastru nepremičnin ločeno vodi podatek o tlorisu zemljišča pod stavbo).

14.Potrebnosti postavitve izvedenke in pravilnosti določitve njenih nalog torej predlagateljica ni uspela izpodbiti, predujma za nagrado in stroške njenega dela pa nesporno niso založili ne predlagateljica ne nasprotni udeleženci. Procesnih dejanj z izvedenko tako ni bilo mogoče opraviti, in ker je to opravilo nujno za izvedbo in dokončanje postopka, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je postopek z izpodbijanim sklepom ustavilo. Sklep posledično tudi ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. Pritožbene navedbe, s katerimi predlagateljica pojasnjuje svoja stališča glede nastanka in obsega pripadajočega zemljišča, glede na naravo odločitve niso pravno pomembne, zato pritožbeno sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

15.Po obrazloženem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

-------------------------------

1Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017.

2Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 199/2021, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

4Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019, s spremembami in dopolnitvami.

5Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

6Predlog predlagateljice je bil sicer najprej s sklepom z dne 1. 7. 2019 zavržen, odločitev je postala pravnomočna s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2010/2019 z dne 5. 2. 2020. Vendar pa je bilo nato v revizijskem postopku s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 4/2021 z dne 3. 3. 2021 reviziji predlagateljice ugodeno, sklep sodišča druge stopnje razveljavljen in zadeva vrnjena v nov postopek sodišču druge stopnje. To je s sklepom I Cp 360/2021 z dne 31. 3. 2021 ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep z dne 1. 7. 2019 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

7Prim. sklep VSL I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024, sklep VSL I Cp 1148/2018 z dne 10. 10. 2018, sklep VSL II Cp 760/2018 z dne 5. 9. 2018, sklep VSL II Cp 2737/2017 z dne 13. 6. 2018.

8Tako sklep VSRS II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022, prim. tudi sklep VSL I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024, sklep VSL I Cp 412/2023 z dne 11. 9. 2023.

9Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika, Uradni list RS, št. 23/2020.

10Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami.

11Vknjiži se le zemljišče, na katerem stavba stoji, zato (zemljiškoknjižno nesamostojna) stavba v skladu z načelom superficies solo cedit deli usodo zemljišča; prim. sklep VSL I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024.

12Prim. sklep VSL I Cp 412/2023 z dne 11. 9. 2023, sklep VSL I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024.

13Prim. sklep VSRS II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022, sklep VSL II Cp 193/2019 z dne 13. 2. 2019, sklep VSL II Cp 760/2018 z dne 5. 9. 2018 in sklep VSL I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024.

14Zakon o katastru nepremičnin, Uradni list RS, št. 54/2021.

Zveza: